izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – razlogi na strani delodajalca – odpravnina – odškodnina
Ker je tožena stranka tožniku dva meseca izplačala bistveno zmanjšano plačo in ker mu nadaljnje tri mesece plače sploh ni izplačala, so bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca. Tožnik je toženo stranko tudi predhodno pisno opozoril na izpolnjevanje obveznosti in je o tem obvestil inšpektorat RS za delo, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, je utemeljen.
javni uslužbenec – policist – sklep o prenehanju delovnega razmerja – kaznivo dejanje – pravnomočna sodba – pravna posledica obsodbe
Tožena stranka je izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi obvestila Okrožnega tožilstva v Parizu, da je bila tožeča stranka obsojena na osem mesecev zaporne kazni, od tega štiri mesece pogojno. Takšen sklep bi bil utemeljen le, če bi bila tožeča stranka pravnomočno obsojena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in če bi bila tudi obsojena na nepogojno zaporno kazen v trajanju več kot tri mesece. V konkretnem primeru pa izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da je sodba, s katero je bila tožeča stranka obsojena, postala pravnomočna.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost – protipravno dejanje – nematerialna škoda – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožena stranka je za škodo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki so bile posledica kršitve pravic iz delovnega razmerja, odškodninsko odgovorna. Njeno ravnanje, ki je povzročilo škodo, je bilo protipravno, izdala je namreč sklep o prenehanju delovnega razmerja, katerega nezakonitost je bila pravnomočno ugotovljena.
pritožba – pooblastilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč
Odvetnica, ki je bila po odločbi sodišča določena za nudenje brezplačne pravne pomoči, v postopku pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ni predložila pooblastila za zastopanje. Ker pooblastila ni predložila niti k pritožbi, kljub temu da je bila na to opozorjena v pravnem pouku izpodbijane sodbe, se pritožba šteje za nedovoljeno.
ZDR člen 88, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovni razlog – razlog invalidnosti – komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni v tem, da bi zaradi ekonomskih razlogov prenehala potreba po tožnikovem delu, ampak v tem, da mu tožena stranka kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogla zagotoviti zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu. Utemeljenost tega razloga za odpoved je ugotovila pristojna komisija, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kljub temu da tožena stranka ni dokazovala (niti dokazala) obstoja poslovnega razloga.
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen: 120, 120/2, 148, 149, 149/5, 161, 161/3, 161/3-2.
vknjižba služnostne pravice – presoja listine, ki je podlaga za vpis – izvensodna poravnava – napake volje
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti listine, ki je podlaga za vknjižbo oziroma presojati veljavnost pravnega posla. V kolikor pritožnik meni, da je sklenil izvensodno poravnavo v zmoti, mora napake volje uveljavljati v pravdnem postopku.
začasna odredba – sklep o začasni odredbi – sklep o izvršbi – ugovor
O ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki ima učinek sklepa o izvršbi, ne odloča pritožbeno sodišče, ampak sodišče, ki je izdalo sklep začasni odredbi.
Za dopolnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne velja rok, ki je določen za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Dopolnitev se lahko vloži do razpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v dopolnitvi lahko stranka brez omejitev in grožnje prekluzije navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Institut poprave sodbe ni namenjen odpravi napak pri vsebinskem odločanju oz. pri oblikovanju volje sodišča, ampak odpravi napak pri pisni izdelavi odločbe oz. sestavljanju prepisa odločbe.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 7.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela – javni prevoz – kilometrina
Četudi tožnik za celotno pot od doma do službe nima na voljo javnega prevoza, mu tožena stranka ni dolžna plačati kilometrine za celotno pot, ampak mu je dolžna povrniti stroške javnega prevoza, za preostanek poti (kjer ni možnosti javnega prevoza) pa plačati kilometrino.
Izvršilna dejanja se opravljajo na predlog upnika, sodišče pa samo opravlja po uradni dolžnosti le tista dejanja, ki mu jih nalaga zakon.
Če sodišče ugotovi dejanske ovire pri opravljanju izvršbe, ne sme po uradni dolžnosti ustaviti izvršbe, če upnika predhodno o tem ne obvesti in mu tako omogoči nadaljevanja izvršbe.
ZIZ člen 272, 273. ZRTVS-1 člen 1, 2, 16, 16/1, 16/1-9, 16/5, 50.
začasna odredba – javni zavod – direktor – imenovanje direktorja – prenehanje funkcije
Ugotovitev sodišča o nezakonitosti razrešitve direktorja pomeni le temelj za morebitno odškodninsko odgovornost oziroma za pravico do odpravnine, v nobenem primeru pa razrešeni direktor ali vršilec dolžnosti direktorja (kot je bil tožnik) ne more uspešno zahtevati, da mu sodišče prisodi pravico do ponovne vzpostavitve funkcije vršilca dolžnosti direktorja.
Za izpodbijanje sklepa o imenovanju novega direktorja ima lahko pravni interes samo eden od neizbranih kandidatov, ne pa tožnik, kateremu je z imenovanjem novega direktorja funkcija vršilca dolžnosti direktorja prenehala in ki se na razpis za direktorja sploh ni prijavil.
dokazna ocena – ocena verodostojnosti priče – družinska povezanost stranke in prič - dokazni standard - izključitev razumnega dvoma
ZPP uzakonja prosto presojo dokazov in daje (le) metodične napotke za dokazno oceno. Sodišče mora opraviti analizo vsakega posameznega dokaznega sredstva oz. navesti argumente njegove dokazne (ne)vrednosti. Skrbnost dokazne ocene nalaga sodišču navedbo kriterijev prepričljivosti. Po oceni vsakega posameznega dokaza pride na vrsto primerjava posameznih dokazov med seboj, pri čemer se vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve o dejstvu, združijo v celoto. Končna ocena upošteva še celoto procesnega dogajanja, zlasti procesna dejanja strank, njihove navedbe, način sodelovanja v postopku, nespornost določenih dejstev, način pravdanja itd. (uspeh dokaznega postopka).
ZTLR člen 54, 54/2. SPZ člen 212, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje – obseg uporabe poti - razširitev služnosti – potrebe gospodujočega zemljišča
Zgolj uporaba modernih prometnih sredstev in mehanizacije ter povečanje števila voženj v posledici tehničnega napredka ne pomenita razširitve služnosti, če je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti.
ZPP člen 2, 151/1, 258, 262/2, 286b. ZOZP člen 17, 17/2, 20. OZ člen 171.
izostanek stranke z naroka – zaslišanje stranke – zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – soprispevek oškodovanca – substanciranje dokaznega predloga – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja
Nobeno določilo ZPP ne predpisuje, da se pravdne stranke ne sme zaslišati, če ne pristopi na narok, pa čeprav svojega izostanka ne opraviči. Sodišče ima le možnost, da je ne zasliši.
Tožnik s tem, ko je dal svoj avto za peljati vinjenemu stranskemu intervenientu, sam pa prisedel kot sopotnik, ni izgubil pravice do povračila (nematerialne škode) iz zavarovalne police svojega vozila.
Sodišče ne more v primeru, če tožeča stranka uveljavlja povračilo stroškov pred pravdo pridobljenega izvedeniškega mnenja, te stroške priznati kot del pravdnih stroškov.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066571
ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 147, 147/1, 147/1-1, 235, 235/4. ZP-1 člen 22, 22/4, 199, 200, 200/1, 202a, 202a/1.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja – pogoji za vožnjo vozil – voznik začetnik – pridobitev vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločb – izvršitev odločbe
Storilec je vozniški izpit za voznika motornega vozila kategorije B opravil aprila 2006, vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil navedene kategorije pa je prvič pridobil julija 2008. Ob upoštevanju navedenega in 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki določa, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini, in da je voznik začetnik tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije, je imel storilec ob storitvi prekrškov, za katere so mu bili izdani plačilni nalogi, status voznika začetnika, saj mu je bilo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B prvič izdano julija 2008, datum, kdaj je opravil vozniški izpit pred pristojno komisijo iz 173. člena ZVCP-1, pa je nepomemben. V skladu s 147. členom ZVCP-1 je namreč opravljeni vozniški izpit zgolj eden izmed pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja.
Glede na to, da so plačilni nalogi, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, postali pravnomočni, v tej fazi postopka ni mogoče preizkušati pritožbenih navedb, v katerih storilec uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z navedenimi plačilnimi nalogi, prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da naj se mu izbrišejo kazenske točke oziroma izreče zgolj opozorilo.
odškodninski zahtevek zaradi razžalitve dobrega imena in časti - poseg v čast in dobro ime – protipravnost – sklepčnost tožbenega zahtevka - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Če je bil užaljen in prizadet zaradi načina dela, ki ga po njegovem mnenju predstavnica tožene stranke ni opravila tako, kot je pričakoval, to še ni zadostna podlaga za odškodninsko odgovornost. Trditve o tem, da je bil ponižan in razžaljen, kažejo na njegov subjektiven odnos do ravnanja predstavnice tožene stranke; kakšno pa je bilo to ravnanje v objektivnem smislu, pa tožnik ni povedal.
Dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, le če sta obe terjatvi zapadli. Le v tem smislu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Izjava o pobotu, ki je dana v času, ko se še niso stekli pogoji za pobot, tako nima učinkov. Na njuni podlagi torej ne pride do prenehanja obveznosti.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dopustnost predloga – oprava zamujenega dejanja
Prvostopenjsko sodišče je zaradi neizpolnjenega pogoja za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker pritožnica istočasno ni opravila zamujenega procesnega dejanja (vložila odgovor na tožbo), predlog kot nedopusten zavrglo. Ni res, da prvostopenjsko sodišče ne bi več smelo izdati izpodbijanega sklepa, čim je razpisalo narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker je s tem implicitno štelo, da predlog ni niti prepozen, niti nedovoljen. Dokler namreč sodišče o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne odloči, ima možnost izdati tudi z izpodbijanim sklepom sprejeto odločitev.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064072
ZZK-1 člen 148. SPZ člen 204. OZ člen 379, 379/1.
vknjižba služnostne pravice – vpis na podlagi pravnomočne sodbe – zastaranje predlaganega vpisa – judikatna terjatev – aktivna legitimacija
Ker iz predložene sodbe izhaja, da je v korist gospodujočega zemljišča določena služnost na služečem zemljišču, predlagateljica pa je lastnica gospodujočega zemljišča, je sodišče pravilno dovolilo predlagani vpis. Stvarnopravna pravica ni terjatev, ugotovljena na podlagi pravnomočne sodbe, zato za predlog ni omejitve in ne more nasprotni udeleženec (zemljiškoknjižni lastnik služečega zemljišča) uspešno uveljavljati zastaranja.