ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožniku je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano, da je z opustitvijo dolžnega ravnanja izpolnil vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Bistveni znak tega kaznivega dejanja je namen storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi kakšno premoženjsko korist ali da komu prizadene škodo, takšnega namena tožnika tožena stranka ni dokazala, zaradi česar odpoved ni zakonita.
javni uslužbenec – policist – sklep o prenehanju delovnega razmerja – kaznivo dejanje – pravnomočna sodba – pravna posledica obsodbe
Tožena stranka je izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi obvestila Okrožnega tožilstva v Parizu, da je bila tožeča stranka obsojena na osem mesecev zaporne kazni, od tega štiri mesece pogojno. Takšen sklep bi bil utemeljen le, če bi bila tožeča stranka pravnomočno obsojena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in če bi bila tudi obsojena na nepogojno zaporno kazen v trajanju več kot tri mesece. V konkretnem primeru pa izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da je sodba, s katero je bila tožeča stranka obsojena, postala pravnomočna.
ZIZ člen 272, 273. ZRTVS-1 člen 1, 2, 16, 16/1, 16/1-9, 16/5, 50.
začasna odredba – javni zavod – direktor – imenovanje direktorja – prenehanje funkcije
Ugotovitev sodišča o nezakonitosti razrešitve direktorja pomeni le temelj za morebitno odškodninsko odgovornost oziroma za pravico do odpravnine, v nobenem primeru pa razrešeni direktor ali vršilec dolžnosti direktorja (kot je bil tožnik) ne more uspešno zahtevati, da mu sodišče prisodi pravico do ponovne vzpostavitve funkcije vršilca dolžnosti direktorja.
Za izpodbijanje sklepa o imenovanju novega direktorja ima lahko pravni interes samo eden od neizbranih kandidatov, ne pa tožnik, kateremu je z imenovanjem novega direktorja funkcija vršilca dolžnosti direktorja prenehala in ki se na razpis za direktorja sploh ni prijavil.
Za dopolnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne velja rok, ki je določen za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Dopolnitev se lahko vloži do razpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v dopolnitvi lahko stranka brez omejitev in grožnje prekluzije navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Institut poprave sodbe ni namenjen odpravi napak pri vsebinskem odločanju oz. pri oblikovanju volje sodišča, ampak odpravi napak pri pisni izdelavi odločbe oz. sestavljanju prepisa odločbe.
odpravnina – osnova za odpravnino – nadomestilo plače za delo na drugem ustreznem delu
Ker nadomestilo plače zaradi dela na drugem ustreznem, a nižje plačanem delovnem mestu, ne predstavlja plačila za opravljanje v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega dela, ampak ima značaj samostojne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se ne všteva v osnovo za odmero odpravnine.
začasna odredba – sklep o začasni odredbi – sklep o izvršbi – ugovor
O ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki ima učinek sklepa o izvršbi, ne odloča pritožbeno sodišče, ampak sodišče, ki je izdalo sklep začasni odredbi.
ZDR člen 31, 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožena stranka je tožniku v času bolniškega staleža po pomoti poslala obvestilo, da mu je pogodba o zaposlitvi prenehala. Kasneje se je za obvestilo opravičila, vendar se tožnik po zaključku bolniškega staleža kljub temu ni vrnil na delo, domnevno zaradi izgube zaupanja v toženo stranko. Slednje ni upravičen razlog za odsotnost, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker tožnik pet dni zaporedoma ni prišel na delo in o razlogih za odsotnost ni obvestil delodajalca, je utemeljena.
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen: 120, 120/2, 148, 149, 149/5, 161, 161/3, 161/3-2.
vknjižba služnostne pravice – presoja listine, ki je podlaga za vpis – izvensodna poravnava – napake volje
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti listine, ki je podlaga za vknjižbo oziroma presojati veljavnost pravnega posla. V kolikor pritožnik meni, da je sklenil izvensodno poravnavo v zmoti, mora napake volje uveljavljati v pravdnem postopku.
Izvršilna dejanja se opravljajo na predlog upnika, sodišče pa samo opravlja po uradni dolžnosti le tista dejanja, ki mu jih nalaga zakon.
Če sodišče ugotovi dejanske ovire pri opravljanju izvršbe, ne sme po uradni dolžnosti ustaviti izvršbe, če upnika predhodno o tem ne obvesti in mu tako omogoči nadaljevanja izvršbe.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost – protipravno dejanje – nematerialna škoda – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožena stranka je za škodo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki so bile posledica kršitve pravic iz delovnega razmerja, odškodninsko odgovorna. Njeno ravnanje, ki je povzročilo škodo, je bilo protipravno, izdala je namreč sklep o prenehanju delovnega razmerja, katerega nezakonitost je bila pravnomočno ugotovljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – razlogi na strani delodajalca – odpravnina – odškodnina
Ker je tožena stranka tožniku dva meseca izplačala bistveno zmanjšano plačo in ker mu nadaljnje tri mesece plače sploh ni izplačala, so bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca. Tožnik je toženo stranko tudi predhodno pisno opozoril na izpolnjevanje obveznosti in je o tem obvestil inšpektorat RS za delo, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, je utemeljen.
zaznamba spora – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (originarna pridobitev lastninske pravice), kar je podlaga za zaznambo spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064079
ZTLR člen 12. SPZ člen 271. ZLNDL člen 2. ZPP člen 318, 318/4.
pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – gradnja na tujem svetu – sklenitev pogodbe – zakupna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižne listine – nesklepčnost tožbe
Dejstvo, da je tožnica na sporni parceli (družbena lastnina) zakonito (na podlagi gradbenega in lokacijskega dovoljenja) postavila cvetlični paviljon in da ji je bilo odmerjeno funkcionalno zemljišče, ne nudi podlage za pridobitev pravice uporabe in posledično lastninsko pravico na zemljiščih. Tožnica je ob postavitvi objekta imela sporne parcele v uporabi na podlagi zakupne pogodbe.
Ob trditvi, da je prišlo do sprejema ponudbe in je bila pogodba pod ponujenimi pogoji sklenjena, ni materialnopravne podlage za zahtevek na sklenitev pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064083
OZ člen 50, 50/2. ZZZDR člen 53.
navidezna pogodba – soglasje volj o navideznosti pogodbe – dokazno breme –skupno premoženje zakoncev – pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja – pogodba v obliki notarskega zapisa – delna ničnost pogodbe o razdelitvi skupnega premoženja – nesklepčnost tožbe
Ker je le tožnik (zaradi prezadolženosti) sklepal pogodbo o razdelitvi skupnega premoženja (v obliki notarskega zapisa), toženka pa ne, ne gre za navidezno pogodbo. Dokazno breme, da sta s toženko želela nekaj drugega in ne tisto, kar sta dala zapisati v pogodbi, je na strani tožnika.
Tožba na ugotovitev delne ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ki se nanaša le na eno stanovanje, ni sklepčna. Bistvo skupnega premoženja je ugotavljanje obsega in nato ob neizpodbijani zakonski domnevi polovice tudi razdružitev, zato ni mogoče zahtevati le delne ničnosti glede enega stanovanja.
ZTLR člen 54, 54/2. SPZ člen 212, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje – obseg uporabe poti - razširitev služnosti – potrebe gospodujočega zemljišča
Zgolj uporaba modernih prometnih sredstev in mehanizacije ter povečanje števila voženj v posledici tehničnega napredka ne pomenita razširitve služnosti, če je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti.
Ob veljavnem gradbenem dovoljenju tožene stranke, tožeča stranka lahko vtoževala škodo, ki bi ji nastala zaradi prekomernega prahu, hrupa in umazanije, vendar le, če bi tožeča stranka pri predpostavki protipravnega ravnanja konkretno zatrjevala, kakšne so bile dovoljene in krajevno običajne ravni obeh imisij ter v kakšni meri naj bi jih tožena stranka z gradnjo trgovskega centra presegla.
Ni življenjsko sprejemljiva razlaga, da bi gospodarski subjekt pri svojem poslovanju molče dopuščal takšno neposredno obliko dalj časa trajajočega oviranja njegovega poslovanja, ne da bi se ob tem poslužil zakonitih nadzornih mehanizmov, ki mu jih omogoča pravni red. Tudi OZ ne predvideva situacije, ko bi stranka lahko ostala pasivna ob nastajanju škode, saj v 1. odstavku 171. člena oškodovancu izrecno nalaga dolžnost zmanjševanja škode.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – dodelitev otrok – dolžnost preživljanja – višina preživnine
Odločilna dejstva, na podlagi katerih sodišče odloči o dodelitvi otrok so: objektivne okoliščine bivanja in življenja, primernost (ustreznost) obeh staršev ter volja otrok.
Način, kako sta starša poskrbela za oba otroka do izdaje sodbe, ni relevanten z vidika, kako je njuna obveznost določena v prihodnje. Edini zakonit način plačevanja preživnine za otroka je ta, da se preživnina plačuje v denarju.
motenje posesti – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe
Pri nadaljevanih motilnih ravnanjih začne teči rok za vložitev motenjske tožbe tedaj, ko je posestnik zvedel za prvo motilno ravnanje in za tistega, ki je posest motil.
smotrnost spremembe tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – zahtevek na izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila
Vse relevantne okoliščine konkretnega življenjskega primera je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri tehtanju smotrnosti obravnavanja spremenjene tožbe za dokončno ureditev sorazmerij med pravdnima strankama. Ob tem, da tožeča stranka ni plačala niti prvega obroka kupnine, z zahtevkom na izvršitev bančne garancije v zavarovanje vračila prvega obroka kupnine za primer razveze pogodbe, vsa sporna razmerja med pravdnima strankama ne bi bila dokončno rešena.