pogodba o naročniškem razmerju - plačilo naročnine za telefonski priključek – zavezanec za plačilo – odgovornost lastnika stanovanja – odgovornost najemnika – prevzem dolga
Najemna pogodba, na podlagi katere se je najemnica zavezala plačevati naročnino za telefonski priključek namesto toženca, učinkuje le v razmerju med tožencem in najemnico, saj toženec ni trdil, da je tožnica privolila v najemničin prevzem toženčevega dolga (le v tem primeru bi bil toženec prost obveznosti plačevanja računov tožnice).
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog stranke – rok za vložitev pripravljalne vloge – prenehanje terjatve – predpravdno pobotanje – dokazno breme glede obstoja predpravdnega pobotanja
Rok 8 dni po 2. odstavku 452. člena ZPP ne začne teči od vročitve ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč od dne, ko je sodišče stranko pozvalo na vložitev pripravljalne vloge ter jo opozorilo na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporu majhne vrednosti.
Da bi toženka uspela z ugovorom prenehanja pravice zaradi predpravdnega pobotanja, bi morala (pravočasno) izkazati obstoj njene terjatve, ki naj bi bila predmet pobotanja, in da je bila podana pobotna izjava, glede na to, da tožnica v tem postopku njene terjatve ni priznala.
Haška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25.10.1980 člen 3, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b, 13/2, 20, 30.
Uredba (ES) št. 2201/2003 člen 10, 11, 15, 28, 28/1, 31, 31/3, 31/3-47.
URS člen 14, 54, 56. ZZZDR člen 6.
pravočasna vložitev izvršilnega predloga - nezakonito odpeljan otrok - zahteva za vrnitev otroka - nasprotovanje otroka - vrnitev v nasprotju s koristjo otroka
V tem postopku je bilo potrebno uporabiti določbe Uredbe, ki v 11. členu izrecno napotuje na direktno uporabo Haaške konvencije z dne 25.10.1980, to je Konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 6.10.1980 - Konvencija (3., 12., 13. in 20. člen).
Ugotovljeno je, da je do začetka postopka za vrnitev otroka preteklo več kot eno leto, da se je otrok prilagodil novemu okolju (12. člen Konvencije), in da obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi oziroma pripeljan v neugoden položaj (točka b) 13. člena Konvencije), ter da bi vrnitev otroka pomenila kršitev temeljnih načel varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin države, ki ji je bila poslana zahteva (20. člen Konvencije)
nova dejstva in dokazi – bistvena kršitev določb postopka – splošna pravila za odmero sankcij – obrazložitev
Ker je bil obdolženec v zahtevi skladno z določbo 4. odstavka 114. člena ZP-1 opozorjen, da mora do odločitve o prekršku navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje ne bo več mogel uveljavljati, višje sodišče, glede na določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1, ni moglo upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na okoliščine, ki vplivajo na odmero globe, saj bi ta dejstva moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje in iz pritožbenih navedb tudi niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi višje sodišče lahko zaključilo, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku na prvi stopnji.
Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi sodbe okoliščin, ki vplivajo na odmero globe, ni konkretno navedlo in ocenilo, temveč je pri obrazložitvi odmere globe, ki jo je izreklo precej nad predpisanim specialnim minimumom, naštelo le okoliščine iz 2. odstavka 26. člena ZP-1, ki so bile upoštevane pri odmeri globe (teža prekrška, stopnja obdolženčeve odgovornosti, nastale posledice). Sodišče bi moralo v obrazložitvi sodbe obrazložiti, kateri razlogi so bili zanj odločilni, ko je odmerilo višjo globo od najnižje predpisane, in obrazložiti vse okoliščine konkretnega primera in navesti kakšna je bila po oceni sodišča konkretna teža storjenega prekrška in kateri so bili tisti konkretni razlogi, ki so narekovali odmero globe.
OZ člen 288, 376, 1060. ZIZ člen 15. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366. ZustS člen 1, 1/3.
opisno določene zakonske zamudne obresti v izvršilnem naslovu – ne ultra alterum tantum - uporaba določil zakona – obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča
Ker so obresti v izvršilnem naslovu določene zgolj opisno, mora izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odločiti o tem, kakšne so te zakonske zamudne obresti, pri tem pa uporabiti zakonska določila, ki urejajo višino zamudnih obresti, vključno s pravilom ne ultra alterum tantum. Ker so v izvršilnem naslovu določene zakonske zamudne obresti od 19.10.1999 dalje do plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-300/04 z dne 02.03.2006, s katero je Ustavno sodišče delno razveljavilo določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika – OZ, v kolikor se ta nanaša na tek zamudnih obresti iz obligacijskih razmerij nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 01.01.2002. Sodišče prve stopnje je moralo upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS US U-I 300/2004 z dne 2.3.2006, upoštevaje določbo tretjega odstavka 1. člena Zakona o ustavnem sodišču – ZustS, v skladu s katero so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Tudi konkretna odločba zato predstavlja splošni pravni akt, ki ga morajo sodišča po uradni dolžnosti upoštevati pri odločanju.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 56. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366.
ugovor tretjega - stroški postopka
Ugovor tretjega je pravno sredstvo, ki je predvideno le v izvršilnem postopku, zato je njegov uspeh odvisen od tega, ali mu upnik nasprotuje ali ne, od tega pa je odvisna tudi povrnitev ugovornih stroškov. Utemeljenost oziroma neutemeljenost ugovora tretjega, ki je bil v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjen zaradi nasprotovanja upnika (65. člen ZIZ), presoja pravdno sodišče, v kolikor tretji vloži tožbo na nedopustnost izvršbe. Četudi tretji v pravdi uspe, slednje po mnenju pritožbenega sodišča na povrnitev izvršilnih stroškov ne more vplivati.
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 90, 90/1, 114, 114/4, 155, 155/1, 155/1-6.
hitrost vožnje – pravna jamstva v kazenskem postopku – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – zaslišanje obdolženca – pravice obdolženca – bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz
S tem ko je sodišče prve stopnje o obdolženčevi odgovornosti odločilo, ne da bi ga seznanilo z dokazi, na katere je v odločilni meri oprlo svojo odločitev, je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, ki sodi med z Ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine, saj se je sodišče pri svoji odločitvi o obdolženčevi odgovornosti bistveno oprlo na zapisnik o opravljeni meritvi in fotografijo, torej na obremenilna dokaza, s katerima se obdolžencu dokazuje prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji skozi naselje.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
ustavitev izvršbe – ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog dolžnika za odlog izvršbe – predpostavke za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev v obrazložitvi sklepa ni z ničemer obrazložilo, ko ni navedlo ne dejanske, ne pravne podlage za sprejeto odločitev. Neobrazložene odločitve ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tozadevne pritožbene navedbe dolžnice.
Starost dolžnice in posledično njena pridobitna nesposobnost niso posebne okoliščine v smislu drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi opravičevale odlog izvršbe.
ZDR člen 85. ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev
Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže verjeten obstoj terjatve. V konkretnem primeru obstoj tožničine terjatve ni verjetno izkazan, saj iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožena stranka izpodbijano redno odpoved o zaposlitvi podala iz očitno neutemeljenih razlogov ali da bi bila odpoved očitno nezakonita (na primer ker bi bila podana po izteku zakonsko določenih rokov).
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni pa odločilo o zahtevku tožene stranke, ki se nanaša na povrnitev stroškov za sestavo odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe. Iz tega razloga se pritožba tožene stranke, ki se nanaša na prijavljene stroške, šteje za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
ZOdvT člen 21, 22, 22/2. ZDZdr člen 68. ZPP člen 163.
stroški postopka – prisilna hospitalizacija – določitev vrednosti predmeta
Odvetniški stroški zagovornika po 68. členu Zakona o duševnem zdravju, ko gre za prisilno hospitalizacijo, se odmerijo po 2. odstavku 22. člena Zakona o odvetniški tarifi. Ni mogoče uporabiti 21. člena Zakona o odvetniški tarifi za osnovo izračuna višine teh stroškov, ker po Zakonu o duševnem zdravju takse ni, zato Zakon o sodnih taksah tega primera ne ureja.
obnova postopka – predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – razlogi za obnovo – napačna vročitev
Kršitev procesnih pravil o vročanju, ki so bile že presojane v postopku za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, stranka ne more uveljaviti kot dopusten obnovitveni razlog.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 317, 317/1.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi
Predlog za obnovo postopka, v katerem tožnik uveljavljal obnovitveni razlog, ki naj bi dokazoval, da tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano ravnanje nima vseh znakov kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana tudi na podlagi drugega utemeljenega razloga za odpoved (po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR). To pomeni, da tudi uspešno uveljavljeni obnovitveni razlog ne bi povzročil za tožnika ugodnejše odločitve.
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen: 120, 120/2, 148, 149, 149/5, 161, 161/3, 161/3-2.
vknjižba služnostne pravice – presoja listine, ki je podlaga za vpis – izvensodna poravnava – napake volje
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti listine, ki je podlaga za vknjižbo oziroma presojati veljavnost pravnega posla. V kolikor pritožnik meni, da je sklenil izvensodno poravnavo v zmoti, mora napake volje uveljavljati v pravdnem postopku.
odpravnina – osnova za odpravnino – nadomestilo plače za delo na drugem ustreznem delu
Ker nadomestilo plače zaradi dela na drugem ustreznem, a nižje plačanem delovnem mestu, ne predstavlja plačila za opravljanje v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega dela, ampak ima značaj samostojne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se ne všteva v osnovo za odmero odpravnine.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožniku je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano, da je z opustitvijo dolžnega ravnanja izpolnil vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Bistveni znak tega kaznivega dejanja je namen storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi kakšno premoženjsko korist ali da komu prizadene škodo, takšnega namena tožnika tožena stranka ni dokazala, zaradi česar odpoved ni zakonita.
Za dopolnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne velja rok, ki je določen za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Dopolnitev se lahko vloži do razpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v dopolnitvi lahko stranka brez omejitev in grožnje prekluzije navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Institut poprave sodbe ni namenjen odpravi napak pri vsebinskem odločanju oz. pri oblikovanju volje sodišča, ampak odpravi napak pri pisni izdelavi odločbe oz. sestavljanju prepisa odločbe.
Tožena stranka je tretji osebi poravnala škodo, ki jo je povzročil tožnik, kar pomeni, da je imela zoper tožnika regresni zahtevek. Ta zahtevek bi morala uveljavljati skladno z zakonom, brez pisnega soglasja tožnika zaradi regresnega zahtevka ni mogla zakonito zadržati izplačila plače oziroma ga pobotati s plačo.
ZDR člen 31, 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožena stranka je tožniku v času bolniškega staleža po pomoti poslala obvestilo, da mu je pogodba o zaposlitvi prenehala. Kasneje se je za obvestilo opravičila, vendar se tožnik po zaključku bolniškega staleža kljub temu ni vrnil na delo, domnevno zaradi izgube zaupanja v toženo stranko. Slednje ni upravičen razlog za odsotnost, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker tožnik pet dni zaporedoma ni prišel na delo in o razlogih za odsotnost ni obvestil delodajalca, je utemeljena.