URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 90, 90/1, 114, 114/4, 155, 155/1, 155/1-6.
hitrost vožnje – pravna jamstva v kazenskem postopku – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – zaslišanje obdolženca – pravice obdolženca – bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz
S tem ko je sodišče prve stopnje o obdolženčevi odgovornosti odločilo, ne da bi ga seznanilo z dokazi, na katere je v odločilni meri oprlo svojo odločitev, je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, ki sodi med z Ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine, saj se je sodišče pri svoji odločitvi o obdolženčevi odgovornosti bistveno oprlo na zapisnik o opravljeni meritvi in fotografijo, torej na obremenilna dokaza, s katerima se obdolžencu dokazuje prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji skozi naselje.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
ustavitev izvršbe – ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog dolžnika za odlog izvršbe – predpostavke za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev v obrazložitvi sklepa ni z ničemer obrazložilo, ko ni navedlo ne dejanske, ne pravne podlage za sprejeto odločitev. Neobrazložene odločitve ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tozadevne pritožbene navedbe dolžnice.
Starost dolžnice in posledično njena pridobitna nesposobnost niso posebne okoliščine v smislu drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi opravičevale odlog izvršbe.
nova dejstva in dokazi – bistvena kršitev določb postopka – splošna pravila za odmero sankcij – obrazložitev
Ker je bil obdolženec v zahtevi skladno z določbo 4. odstavka 114. člena ZP-1 opozorjen, da mora do odločitve o prekršku navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje ne bo več mogel uveljavljati, višje sodišče, glede na določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1, ni moglo upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na okoliščine, ki vplivajo na odmero globe, saj bi ta dejstva moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje in iz pritožbenih navedb tudi niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi višje sodišče lahko zaključilo, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku na prvi stopnji.
Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi sodbe okoliščin, ki vplivajo na odmero globe, ni konkretno navedlo in ocenilo, temveč je pri obrazložitvi odmere globe, ki jo je izreklo precej nad predpisanim specialnim minimumom, naštelo le okoliščine iz 2. odstavka 26. člena ZP-1, ki so bile upoštevane pri odmeri globe (teža prekrška, stopnja obdolženčeve odgovornosti, nastale posledice). Sodišče bi moralo v obrazložitvi sodbe obrazložiti, kateri razlogi so bili zanj odločilni, ko je odmerilo višjo globo od najnižje predpisane, in obrazložiti vse okoliščine konkretnega primera in navesti kakšna je bila po oceni sodišča konkretna teža storjenega prekrška in kateri so bili tisti konkretni razlogi, ki so narekovali odmero globe.
OZ člen 288, 376, 1060. ZIZ člen 15. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366. ZustS člen 1, 1/3.
opisno določene zakonske zamudne obresti v izvršilnem naslovu – ne ultra alterum tantum - uporaba določil zakona – obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča
Ker so obresti v izvršilnem naslovu določene zgolj opisno, mora izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odločiti o tem, kakšne so te zakonske zamudne obresti, pri tem pa uporabiti zakonska določila, ki urejajo višino zamudnih obresti, vključno s pravilom ne ultra alterum tantum. Ker so v izvršilnem naslovu določene zakonske zamudne obresti od 19.10.1999 dalje do plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-300/04 z dne 02.03.2006, s katero je Ustavno sodišče delno razveljavilo določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika – OZ, v kolikor se ta nanaša na tek zamudnih obresti iz obligacijskih razmerij nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 01.01.2002. Sodišče prve stopnje je moralo upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS US U-I 300/2004 z dne 2.3.2006, upoštevaje določbo tretjega odstavka 1. člena Zakona o ustavnem sodišču – ZustS, v skladu s katero so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Tudi konkretna odločba zato predstavlja splošni pravni akt, ki ga morajo sodišča po uradni dolžnosti upoštevati pri odločanju.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 56. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366.
ugovor tretjega - stroški postopka
Ugovor tretjega je pravno sredstvo, ki je predvideno le v izvršilnem postopku, zato je njegov uspeh odvisen od tega, ali mu upnik nasprotuje ali ne, od tega pa je odvisna tudi povrnitev ugovornih stroškov. Utemeljenost oziroma neutemeljenost ugovora tretjega, ki je bil v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjen zaradi nasprotovanja upnika (65. člen ZIZ), presoja pravdno sodišče, v kolikor tretji vloži tožbo na nedopustnost izvršbe. Četudi tretji v pravdi uspe, slednje po mnenju pritožbenega sodišča na povrnitev izvršilnih stroškov ne more vplivati.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog stranke – rok za vložitev pripravljalne vloge – prenehanje terjatve – predpravdno pobotanje – dokazno breme glede obstoja predpravdnega pobotanja
Rok 8 dni po 2. odstavku 452. člena ZPP ne začne teči od vročitve ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč od dne, ko je sodišče stranko pozvalo na vložitev pripravljalne vloge ter jo opozorilo na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporu majhne vrednosti.
Da bi toženka uspela z ugovorom prenehanja pravice zaradi predpravdnega pobotanja, bi morala (pravočasno) izkazati obstoj njene terjatve, ki naj bi bila predmet pobotanja, in da je bila podana pobotna izjava, glede na to, da tožnica v tem postopku njene terjatve ni priznala.
izvršba na nepremičnino – nepremičninska izvršba – pristop k že začeti izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi - sklep o domiku – ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – več sredstev in predmetov izvršbe
Materialnopravno podlago za izpodbijano odločitev predstavlja 171. člen ZIZ, ki določa, da novi upnik, ki predlaga izvršbo na isto nepremičnino dolžnika, za katero že teče nepremičninska izvršba, pristopi k že začetemu izvršilnemu postopku drugega upnika, ki je nepremičninsko izvršbo zoper istega dolžnika začel prej. Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe tako ne morejo teči ločeno in vzporedno. In ker je k začeti izvršbi mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu (tretji odstavek 171. člena ZIZ), predmetna izvršba pa še ni v tej fazi postopka.
Haška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25.10.1980 člen 3, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b, 13/2, 20, 30.
Uredba (ES) št. 2201/2003 člen 10, 11, 15, 28, 28/1, 31, 31/3, 31/3-47.
URS člen 14, 54, 56. ZZZDR člen 6.
pravočasna vložitev izvršilnega predloga - nezakonito odpeljan otrok - zahteva za vrnitev otroka - nasprotovanje otroka - vrnitev v nasprotju s koristjo otroka
V tem postopku je bilo potrebno uporabiti določbe Uredbe, ki v 11. členu izrecno napotuje na direktno uporabo Haaške konvencije z dne 25.10.1980, to je Konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 6.10.1980 - Konvencija (3., 12., 13. in 20. člen).
Ugotovljeno je, da je do začetka postopka za vrnitev otroka preteklo več kot eno leto, da se je otrok prilagodil novemu okolju (12. člen Konvencije), in da obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi oziroma pripeljan v neugoden položaj (točka b) 13. člena Konvencije), ter da bi vrnitev otroka pomenila kršitev temeljnih načel varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin države, ki ji je bila poslana zahteva (20. člen Konvencije)
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni pa odločilo o zahtevku tožene stranke, ki se nanaša na povrnitev stroškov za sestavo odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe. Iz tega razloga se pritožba tožene stranke, ki se nanaša na prijavljene stroške, šteje za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
ZDR člen 85. ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev
Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže verjeten obstoj terjatve. V konkretnem primeru obstoj tožničine terjatve ni verjetno izkazan, saj iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožena stranka izpodbijano redno odpoved o zaposlitvi podala iz očitno neutemeljenih razlogov ali da bi bila odpoved očitno nezakonita (na primer ker bi bila podana po izteku zakonsko določenih rokov).
obnova postopka – predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – razlogi za obnovo – napačna vročitev
Kršitev procesnih pravil o vročanju, ki so bile že presojane v postopku za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, stranka ne more uveljaviti kot dopusten obnovitveni razlog.
ZOdvT člen 21, 22, 22/2. ZDZdr člen 68. ZPP člen 163.
stroški postopka – prisilna hospitalizacija – določitev vrednosti predmeta
Odvetniški stroški zagovornika po 68. členu Zakona o duševnem zdravju, ko gre za prisilno hospitalizacijo, se odmerijo po 2. odstavku 22. člena Zakona o odvetniški tarifi. Ni mogoče uporabiti 21. člena Zakona o odvetniški tarifi za osnovo izračuna višine teh stroškov, ker po Zakonu o duševnem zdravju takse ni, zato Zakon o sodnih taksah tega primera ne ureja.
Tožena stranka je tretji osebi poravnala škodo, ki jo je povzročil tožnik, kar pomeni, da je imela zoper tožnika regresni zahtevek. Ta zahtevek bi morala uveljavljati skladno z zakonom, brez pisnega soglasja tožnika zaradi regresnega zahtevka ni mogla zakonito zadržati izplačila plače oziroma ga pobotati s plačo.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost – protipravno dejanje – nematerialna škoda – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožena stranka je za škodo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki so bile posledica kršitve pravic iz delovnega razmerja, odškodninsko odgovorna. Njeno ravnanje, ki je povzročilo škodo, je bilo protipravno, izdala je namreč sklep o prenehanju delovnega razmerja, katerega nezakonitost je bila pravnomočno ugotovljena.
ZIZ člen 272, 273. ZRTVS-1 člen 1, 2, 16, 16/1, 16/1-9, 16/5, 50.
začasna odredba – javni zavod – direktor – imenovanje direktorja – prenehanje funkcije
Ugotovitev sodišča o nezakonitosti razrešitve direktorja pomeni le temelj za morebitno odškodninsko odgovornost oziroma za pravico do odpravnine, v nobenem primeru pa razrešeni direktor ali vršilec dolžnosti direktorja (kot je bil tožnik) ne more uspešno zahtevati, da mu sodišče prisodi pravico do ponovne vzpostavitve funkcije vršilca dolžnosti direktorja.
Za izpodbijanje sklepa o imenovanju novega direktorja ima lahko pravni interes samo eden od neizbranih kandidatov, ne pa tožnik, kateremu je z imenovanjem novega direktorja funkcija vršilca dolžnosti direktorja prenehala in ki se na razpis za direktorja sploh ni prijavil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – razlogi na strani delodajalca – odpravnina – odškodnina
Ker je tožena stranka tožniku dva meseca izplačala bistveno zmanjšano plačo in ker mu nadaljnje tri mesece plače sploh ni izplačala, so bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca. Tožnik je toženo stranko tudi predhodno pisno opozoril na izpolnjevanje obveznosti in je o tem obvestil inšpektorat RS za delo, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, je utemeljen.
ZDR člen 31, 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožena stranka je tožniku v času bolniškega staleža po pomoti poslala obvestilo, da mu je pogodba o zaposlitvi prenehala. Kasneje se je za obvestilo opravičila, vendar se tožnik po zaključku bolniškega staleža kljub temu ni vrnil na delo, domnevno zaradi izgube zaupanja v toženo stranko. Slednje ni upravičen razlog za odsotnost, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker tožnik pet dni zaporedoma ni prišel na delo in o razlogih za odsotnost ni obvestil delodajalca, je utemeljena.
Tožnik je upravičen do odpravnine v višini, kot je zapisana v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, četudi presega odpravnino, do katere bi bil upravičen na podlagi zakona.
pritožba – pooblastilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč
Odvetnica, ki je bila po odločbi sodišča določena za nudenje brezplačne pravne pomoči, v postopku pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ni predložila pooblastila za zastopanje. Ker pooblastila ni predložila niti k pritožbi, kljub temu da je bila na to opozorjena v pravnem pouku izpodbijane sodbe, se pritožba šteje za nedovoljeno.
Izvršilna dejanja se opravljajo na predlog upnika, sodišče pa samo opravlja po uradni dolžnosti le tista dejanja, ki mu jih nalaga zakon.
Če sodišče ugotovi dejanske ovire pri opravljanju izvršbe, ne sme po uradni dolžnosti ustaviti izvršbe, če upnika predhodno o tem ne obvesti in mu tako omogoči nadaljevanja izvršbe.