plača - osnova za obračun plače - razporeditev na delovno mesto - razporeditev za dolžnost - formacijska dolžnost
Delavec je upravičen do plače po obračunski osnovi delovnega mesta, katerega delo dejansko opravlja na podlagi odredbe delodajalca, ki jih je bil dolžan spoštovati, če višina plače za posamične primere ni posebej drugače določena
prenehanje delovnega razmerja - pooblastilo za odpoved delovnega razmerja
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč je razvidno, da je sodišče izrecno ugotovilo, da je tožnica delovno razmerje sklenilo s poslovodjem gostilne, da ji je poslovodja delovno razmerje tudi odpovedal in da spada med posle vodenja tudi sklepanje in odpovedovanje pogodb o zaposlitvi. S takimi ugotovitvami soglaša tudi revizijsko sodišče, saj je tudi iz listin v spisu razvidno, da je poslovodja gostilne pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi in pri njeni odpovedi vedno odločal v imenu tožene stranke, tako da je pravno formalno samo tožena stranka delovno razmerje s tožnico sklenila in ga tudi odpovedala.
Zakon ne predpisuje pogoja državljanstva za priznanje pravice do republiške štipendije. Ker Ustava RS v 13. členu določa, da se tujcem lahko omeji pravice samo z ustavo ali zakonom, to pomeni, da pravice do pridobitve republiške štipendije ni bilo mogoče omejiti s pravilnikom in zato ni bilo razloga za zavrnitev tožnikove zahteve, pri čemer je treba upoštevati, da velja tako glede sodišča (125. člen URS) kot tudi glede upravnih organov (120. člen URS), da so pri opravljanju dela oziroma funkcije vezani samo na ustavo in zakon.
ZOR člen 15, 308, 442, 443, 444, 444/1. ZPPSL člen 5, 63.
zahteva za varstvo zakonitosti - cesija - odstop terjatve - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve
Izterljivost je treba razumeti kot solventnost dolžnika (cessusa), ne pa morda kot zagotovilo, da bo cessus terjatev tudi pravilno (prostovoljno) izpolnil. Dogovor o odgovornosti za izterljivost terjatve se v dvomu nanaša tudi na (ne)izterljivost, do katere pride po odstopu terjatve - s pogojem, da je bil prevzemnik pri izterjavi skrben in je glede terjatve ukrenil vse, da bi preprečil njeno poznejšo neizterljivost.
odpravnina - odpoved odpravnini - veljavnost sporazuma o odpovedi odpravnini
Ocena o neskladnosti sporazuma o odpovedi odpravnini z načelom vestnosti in poštenja mora izhajati iz analize vsebine, motivov, ciljev in vseh drugih okoliščinah, pod katerimi je ali zaradi katerih je tožnik ta sporazum sklenil.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zaradi prenehanja veljavnosti ZLPP ni več mogoče izdati začasne odredbe po ZLPP v zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninjenja podjetij. Pač pa ni pravilen napotek, da bi moral organ prve stopnje postopek ustaviti, pač pa bi morala tožena stranka sklep o začasni odredbi (po ZLPP) odpraviti in omogočiti SRD, ki je pristojna po ZZLPPO, da izvede nadaljevanje postopka zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka po ZZLPPO.
ZTPDR člen 80, 80/3. ZDR (1990) člen 106. ZPPSL člen 51.
prenehanje delovnega razmerja - finančna reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Bistvena dejanska podlaga izpodbijane sodbe sta bili ugotovitvi sodišča, da je bil tožnik razporejen na delovno mesto "delo na obdelavi" in da po programu finančne reorganizacije, to delovno mesto ni bilo ukinjeno.
Po določbi 23. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.) delavec ni dolžan postaviti določenega zahtevka, če pa ga postavi, sodišče nanj ni vezano, če uveljavlja sodno varstvo zoper dokončne odločitve delodajalca glede pravic, obveznosti in odgovornosti. Spor o izrečenem disciplinskem ukrepu je spor o odgovornostih delavca, zato v takem sporu delavec zahtevka sploh ni dolžan postaviti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski zahtevek zaradi nedopustnega ravnanja sodišča - dvom v nepristranskost sodišča
V primeru, ko je podlaga za odškodninski zahtevek zatrjevano nedopustno in protipravno ravnanje sodišča, tehtni razlogi govorijo za to, naj to sodišče ne odloča o utemeljenosti takšnega zahtevka. Gre za poseben primer, ko možnost nastanka dvoma v nepristranskost sodišča - ne da bi bilo treba ugotavljati izločitvene razloge za posamezne (vse) sodnike (gl. 66. člen ZPP) - pomeni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
trajni presežki - ukinitev delovnega mesta - strokovna izobrazba
Če se naloge in opravila ukinjenega delovnega mesta prenesejo na druga delovna mesta (delavce), to še ne pomeni, da so s tem tudi delavci na teh delovnih mestih postali nepotrebni in je treba zato izbiro opraviti tudi med njimi. Nepotrebno postane le delo edinega delavca na ukinjenem delovnem mestu.
Za strokovno izobrazbo se šteje javno veljavna strokovna izobrazba, izpopolnitev strokovne izobrazbe oziroma usposobljenost po vzgojno izobraževalnih programih, ki so oblikovani v skladu z zakonom, ter usposobljenost, ki se izkazuje z javno listino. Priznanje delovne zmožnosti za opravljanje nekega dela (bodisi zgolj zaradi daljšega dejanskega opravljanja tega dela bodisi na podlagi nekega internega preizkusa znanja), ne pomeni priznanja formalne strokovne izobrazbe.
ZDR (1990) člen 17, 18, 18/1. ZTPDR člen 80, 80/2.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - veriženje
I. Uveljavljanje sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom ni vezano na 15-dnevni rok za uveljavljanje pravic, temveč se lahko uveljavlja tudi šele ob dejanskem prenehanju delovnega razmerja, formalno sklenjenega za določen čas, ker postane domneva sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas z vidika varstva delovnega razmerja pravno pomembna šele takrat, ko delodajalec nadaljnji obstoj delovnega razmerja izrecno zanika.
II. Ker je tožnica več kot 3 leta pri toženi stranki neprekinjeno opravljala enaka proizvodna dela na podlagi številnih zaporedno sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela, je takšno delo na tožničinem delovnem mestu izgubilo značaj začasnosti.
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik 1.3.2000 dela ni nastopil, ker k toženi stranki niti ni prišel z namenom, da bi delal (dejanska ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano zaradi določb tretjega odstavka 370. člena ZPP), prav tako pa ni bil več v veljavi sklep o imenovanju oziroma pogodba o poslovodenju, ki je določala pričetek mandata tožnika na dan 1.3.2000. Zato niti dejansko niti pravno delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko ni bilo sklenjeno.
disciplinski postopek - ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin
Zakon ne zahteva, da bi moral delodajalec že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opredeliti tudi okoliščine, ki so pomembne za izbiro disciplinskega ukrepa.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - postopek pomirjanja kot procesna predpostavka
V kolektivni pogodbi opredeljen postopek pomirjanja, ki pomeni procesno predpostavko za sprožitev sodnega spora v smislu 15. člena ZDSS, ne posega v ustavno pravico do sodnega varstva.
otrok, rojen staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi - priznanje statusa - neizkazan prisilni ukrep oz. nasilno dejanje
Za priznanje statusa otroka, rojenega staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja, je treba prisilne ukrepe oz. prisilna dejanja izkazati.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na odločbo kazenskega sodišča - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - zastopanje po odvetniku - odpoved pooblastila - odgovornost za drugega - odgovornost staršev za mladoletnega otroka - otrok, ki je dopolnil 7 let - povrnitev škode
Sodišče prve stopnje svojih zaključkov o odškodninski odgovornosti prvega toženca (da je bil on tisti, ki je poškodoval policista R.I.) ni utemeljilo z vezanostjo na sodbo kazenskega sodišča (kar zmotno očita revizija), pač pa z dokazno oceno izvedenih dokazov. Resda je bila med njimi tudi odločba o ustavitvi kazenskega postopka iz razloga smotrnosti. A sodišče tega dokumenta ni uporabilo kot odločbo, na katero bi bilo vezano, pač pa kot enega od listinskih dokazov. Značilnost instituta vezanosti na kazensko obsodilno sodbo je tudi to, da ne učinkuje kot vezanost na listino, marveč kot vezanost na odločitev (določba 14. člena ZPP namreč ne predstavlja dokaznega pravila).
razmerja med starši in otroki - razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičenca - brezposelnost - višina preživnine
Dejanske ugotovitve so bile, da tožnica ni zaposlena in to ne po svoji krivdi, kar zadošča (trenutno) za določitev preživnine zanjo. Pridobitna sposobnost in pridobivanje finančnih sredstev s popoldansko obrtjo pa je okoliščina, ki jo bo sodišče raziskalo v morebitnem drugem sporu.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - pravno priznana škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ugotavljanje odstotka zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti je samo eden od elementov za oceno obsega škode in s tem za določitev pravične odškodnine.
Vendar v konkretnem primeru, ko je izvedenec "navedel, da pri prvotožniku v funkcionalnem smislu ni ugotovil prav nobenih funkcionalnih izpadov ne v gibljivosti hrbtenice in ne v gibljivosti okončin" (tako pritožbeno sodišče v drugem odstavku na 4. strani sodbe), in ko je "zgolj na prvotožnikovo subjektivno navajanje bolečin pri dvigovanju težkih predmetov objektiviziral zmanjšanje prvotožnikove življenjske aktivnosti za 3 %" (ibidem), je lahko tudi odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti dobrodošlo merilo za ugotavljanje obsega škode.
ZTLR člen 15, 15/4, 21, 23, 23/2, 39, 39/5.ZOR člen 220.
povrnitev vlaganj v solastno nepremičnino - adaptacija stanovanjske hiše - nastanek nove stvari - poslovodstvo brez naročila - deloma tuj posel - posli rednega upravljanja - soglasje solastnikov - povrnitev koristnih stroškov - pridobitev lastninske pravice - nedobroverna posest
Če zaradi adaptacije pride do povečanja vrednosti nepremičnine, vendar ne nastane nova stvar, ne gre za nobeno od situacij iz 21. člena ZTLR.
Povrnitve le koristnih stroškov tožnik na podlagi 220. člena ZOR ne more zahtevati. Lahko bi jih zahteval po določbah ZTLR, vendar šele, ko bi omogočil soposest solastne stvari toženki kot solastnici in če bi se ga lahko štelo za dobrovernega posestnika.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 5, 5/2, 39, 39-6, 420, 420/2, 395, 395/1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - izločitev izvedenca
Kršitev obdolženčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist (3. alinea 29. člena Ustave Republike Slovenije in 2. odstavek 5. člena ZKP) bi bila podana, če se sodišče do predlaganega dokaza obrambe sploh ne bi opredelilo (7. odstavek 364. člena in 5. odstavek 299. člena ZKP) ali če bi zavrnilo dokazni predlog obrambe, ki je izkazala njegovo pravno relevantnost in zadostno stopnjo verjetnosti, da bi izvedba predlaganega dokaza lahko odločilno vplivala na ugotovitev pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna uporaba materialnega in procesnega kazenskega prava.
Okoliščina, da je bil izvedenec nekdaj zaposlen pri organu, ki sodeluje pri izvrševanju kazenskega pregona, ni pa bil v času odreditve izvedenstva in med postopkom, ni takšne narave, da bi sama zase vzbujala dvome v izvedenčevo nepristranost oziroma objektivnost.