dovoljenost revizije - obstoj izvenzakonske skupnosti - ukinitev preživnine - razlaga zakona - pravica do preživnine - spori o preživljanju - preživljanje nepreskrbljenega izvezakonskega partnerja
Po 1. točki tretjega odstavka 367. člena ZPP je revizija dovoljena tudi, če je v sporu o preživljanju preživnina prvič določena ali je ukinjena. Ozka gramatikalna razlaga bi sicer kazala na to, da je revizija dovoljena samo tedaj, če je preživnina prvič določena ali ukinjena, in ne tudi, če je tak tožbeni zahtevek zavrnjen. Toda razlog, da je zakonodajalec dovolil revizijo po temelju civilnopravnega razmerja, ne glede na vrednost spornega predmeta, je treba iskati v pomembnosti določene zadeve za pravdni stranki in za enotno uporabo prava v zvezi s temi razmerji. Pravica do preživnine je tako pomembna, da je zakonodajalec pri pisanju zakona v tretji odstavek cit. člena (naknadno) vključil 2. točko, ki dovoljuje revizijo v zvezi s pravico do preživljanja tudi v odškodninskih sporih. Ker je torej štel samo pravico do preživnine (in ne tudi do morebitnih zvišanj preživninskih zneskov) za temeljno, je omogočil revizijo ne glede na vrednost spora. Vprašanje ugoditve zahtevku za določitev preživnine ali njegovi zavrnitvi oziroma ugoditvi ali zavrnitvi tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine, se vedno nanaša na samo pravico do preživnine, odvisno je le od zornega kota tožeče ali tožene stranke. Tako kot je za preživljanca pomembna pravica do preživnine, je za preživljalca lahko hudo breme in je pomembna tudi zavrnitev predloga za njeno ukinitev. Zato je revizijsko sodišče menilo, da mu zakon v vsakem primeru nalaga presojo revizije v zvezi s prvo določitvijo ali ukinitvijo preživnine, ne glede na to, ali sta sodišči prve in druge stopnje ugodili tožbenemu zahtevku ali sta ga zavrnili.
Ob ugotovitvi, da je tožnica živela z J.M. v skupnem stanovanju od 7.5.2001, ker ji je toženec tedaj onemogočil vstop v prejšnje stanovanje, do 7.4.2002, ker potem ni bila zmožna plačevati nanjo pripadajočih stroškov, ni mogoče govoriti o dalj časa trajajoči skupnosti. Tudi za življenjsko skupnost ne gre, kadar si sostanovalca delita stroške na polovico in ne gre niti za intimno, niti za ekonomsko skupnost z načrti za skupno prihodnost.
Ker je obsojenec dal krive podatke o stroških, ki vplivajo na odmero dohodnine (1. odstavek 254. člena ZKP), navedba glede višine prijavljene dohodnine ni nujna sestavina izreka, temveč spada med razloge sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22198
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 240, 240/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - storilec - namen - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sam s seboj v nasprotju
Kaznivo dejanje ponarejanja poslovnih listin po 240. členu KZ lahko stori vsakdo (kdor), ki je pooblaščen za vodenje poslovnih knjig in torej tudi obsojenka ne glede na to, da je predmetno posojilno pogodbo podpisala v rubriko "posojilojemalec" kot delavka (in ne kot solastnica ali družbenica).
Namen, ki ga je obsojenec zasledoval z navedbo lažnih podatkov, ni nujna vsebina izreka kaznivega dejanja po 1. odstavku 240. člena KZ, temveč je lahko to predmet presoje v obrazložitvi.
ZOR člen 186, 189, 200, 277, 941.ZPP člen 358, 399, 399/1.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pravična denarna odškodnina - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.
Ko je pritožbeno sodišče ugotovilo drugačno trajanje bolečinskega obdobja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni pa šlo za nobenega izmed primerov iz 358 člena ZPP, je kršilo zakon, saj ni imelo pooblastila v njem za takšno ravnanje. To nedovoljeno ravnanje pa je lahko vplivalo na pravilnost sodbe - glede višine odškodnine (prvi odstavek 339. člena ZPP).
plačilo kupnine - pogodba z navideznim kupcem - kupoprodajna pogodba - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji zaradi zmotne presoje listine
Odločilnega dejstva, da med tožnico in njenim očetom ni bilo volje, da tožnica v trenutku sklepanja pogodbe postane izključna lastnica spornega stanovanja, sodišče prve stopnje ni ugotovilo zgolj na podlagi presoje listine, marveč tudi na podlagi tožničine izpovedbe in izpovedb prič. Zato pritožbeno sodišče brez obravnave ne bi smelo ugotoviti, "da je tožnica v celoti odkupila stanovanje" ter, "da ji zapustnik ob tem dejanju priznava lastninsko pravico tudi na drugi polovici stanovanja v smislu učinka posadne listine".
S tem ko je sodišče na podlagi 2. odstavka 105. člena ZKP v adhezijskem postopku oškodovani gospodarski družbi deloma prisodilo premoženjskopravni zahtevek, s presežkom pa jo je napotilo na pravdo, obenem pa je obsojenki po 3. odstavku 50. člena KZ v okviru izrečene pogojne obsodbe naložilo kot posebno obveznost povrnitev škode, ki jo mora izpolniti v določenem roku, sicer bo pogojna obsodba preklicana in določena kazen izrečena, to ne pomeni dvakratnega nalaganja iste obveznosti, saj gre za dva povsem različna kazenskopravna instituta.
Glede na določbo 2. odstavka 3. člena ZBPP, v kateri je predpisano, da se v primerih, ko se uveljavlja brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, določbe tega zakona uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom. Določbe ZBPP se torej glede na določbe ZKP, kjer so ta vprašanja posebej urejena, uporabljajo subsidiarno.
ZOR člen 10. ZTLR člen 9, 13, 14.SZ člen 9.SZ-1 člen 20.
načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - prodaja nepremičnine - poslovni prostori - parkirni prostor - izročitev v posest - funkcionalno zemljišče - solastninska pravica - pravica uporabe
Za odločitev o tožničini pravici do uporabe parkirnih mest bo treba najprej ugotoviti, ali je kupila poslovne prostore v taki zgradbi, da za pogodbeni stranki lahko veljajo določbe SZ in ali je že določeno funkcionalno zemljišče okrog sporne zgradbe, kako je določeno in ali je določeno v skladu s pogodbami, ki jih je sklepala tožena stranka. Pa tudi če so parkirna mesta okrog zgradbe del pravilno odmerjenega funkcionalnega zemljišča, revizija pravilno poudarja, da zahteva tožeča stranka samo izročitev štirih parkirnih mest v posest in to na podlagi kupne pogodbe, ki jo je sklenila s toženo stranko in zato ne more biti odvisna od drugih lastnikov in uporabnikov zgradbe, če ti niso kupili pravice do parkirnih mest. Seveda pa bo morala tožeča stranka dokazati, da je resnično kupila pravico do uporabe parkirnih mest neposredno ob poslovni stavbi. Če tega ne bo dokazala, bo sodišče lahko samo deloma ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku in ji omogočilo izključno uporabo štirih parkirnih mest kje drugje na parkirišču.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja - sanacija spornega posega v prostor
Ker si tožnik za poseg v prostor (odkop brežine ob javni poti) ni pridobil lokacijskega dovoljenja, ki bi ga po 50. členu ZUN moral pridobiti, je organ urbanistične inšpekcije, ko je ugotovil, da vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, na podlagi 73. člena ZUN pravilno odredil, da mora tožnik (investitor) sporni poseg v prostor sanirati na način, določen v 2. odstavku 73. člena ZUN.
ZZDT člen 10, 10/9, 54.ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 147, 148, 149, 150, 151, 152. ZUS člen 73.
zamenjava delovnega dovoljenja za nedoločen čas - pogoji - predhodno vprašanje
Zamenjava obstoječega delovnega dovoljenja za nedoločen čas po 54. členu ZZDT je možna le, če je imel prosilec ob uveljavitvi ZZDT delovno dovoljenje za nedoločen čas, pridobljeno po prej veljavnih predpisih, in dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji. Če prosilec ob uveljavitvi ZZDT ni imel dovoljenja za prebivanje v RS, ne izpolnjuje pogoja za zamenjavo delovnega dovoljenja za nedoločen čas, zato je prvostopni upravni organ, ko prosilec niti po naknadnem pozivu ni predložil dovoljenja za bivanje, ravnal pravilno, ko je njegovo vlogo kot nepopolno zavrgel.
upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev izpodbijane sodbe in odprava izpodbijane odločbe
Ker akt tožene stranke nima razlogov o odločilnih dejstvih in iz njega tudi ni razvidno, da so bila ta dejstva presojana, gre za akt z bistvenimi pomanjkljivostmi in ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne.
upravičenci do denacionalizacije - akt o podržavljenju - razglasitev upravičenca za mrtvega po izdaji akta o podržavljenju
Naknadno izdani sklep o razglasitvi za mrtvega ne more vplivati na prej izdani sklep o podržavljenju. Ob drugačni odločitvi bi se poseglo v zakonitost akta o podržavljenju.
ZSReg člen 27, 27/2-4, 35. ZGD člen 416, 417.ZPP člen 339, 339/2-14.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo - zavrženje predloga za vpis sprememb deklaratorna narava vpisa - prenos poslovnega deleža novo ustanovitveno vlaganje - potrdilo o poravnanih dospelih obveznostih
Odsvojitev poslovnega deleža v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ni novo ustanovitveno vlaganje v smislu 4. točke drugega odstavka 27. člena ZSReg, zato predlogu za vpis spremembe ustanoviteljev ni treba priložiti potrdila o neporavnanih dospelih obveznostih.
opravljanje javne funkcije - vrnitev na delovno mesto
Določba 35. člena ZTPDR pomeni, da se ima delavec, ki je bil izvoljen ali imenovan v javno ali drugi funkcijo, v načelu pravico vrniti na delovno mesto k delodajalcu le po prenehanju prvega mandata. Delavec in delodajalec pa se lahko dogovorita o pravici do vrnitve tudi po prenehanju nadaljnjih mandatov funkcionarja ali / in lahko delodajalec o tem odloči z novim sklepom.
Ker delavec ni dokazal, da je bil sklenjen dogovor oziroma izdan sklep za vrnitev na delovno mesto po tretjem mandatu, je sodišče druge stopnje pravilno njegov zahtevek zavrnilo.
odprava odločbe v obnovljenem postopku - pravni interes za pritožbo
Ker je tožnik v obnovljenem postopku uspel, je zaradi nadomestitve odločbe, ki je bila predmet upravnega spora, prenehal tudi pravni interes za pritožbo.
Zaradi ugotovljenih olajševalnih okoliščin, toženi stranki ni uspelo dokazati, da so izkazani resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja. Disciplinski ukrep, ki so ga izrekli organi tožene stranke, je bil za storjeno kršitev predpisan kot obligatoren in je zato kot tak zakonit. Ni pa v sorazmerju s posledicami in številnimi olajševalnimi okoliščinami, ki jih je treba pri izreku disciplinske sankcije upoštevati. Izpodbijana sodba je zato pravno pravilna, ker so bili podani pogoji po 90. členu ZDR (1990) za odložitev izvršitve izrečenega ukrepa.
I. Disciplinski sklep mora biti v vseh elementih tako določno opredeljen, da ga je mogoče preizkusiti.
II. V primeru, ko je določena okoliščina konstitutivni element disciplinske kršitve, določene z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, to iste okoliščine ni mogoče hkrati upoštevati kot kvalifikatorno okoliščino oz. hujšo posledico v smislu 89. člena ZDR (1990).
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - razlogi za prenehanje delovnega razmerja
Nepretrgan čas trgovanja delovnega razmerja, za določen čas, je odločilnega pomena za nastop domneve iz 1. odstavka 18. člena ZDR, saj 1. odstavek 17. člena ZDR ne dopušča sklenitve delovnega razmerja iz razlogov, ki nimajo narave začasnosti. Zaradi prisilne narave te določbe ima sodišče pravico, da pogodbene določbe o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas, ne uporabi.
Pravno nadziranje sodnika pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu in njegove usmeritve glede nadaljnjega vodenja postopka v okviru določb 360. člena ZPP ne morejo biti razlaga za izločitev sodnika.
Za že razsojeno stvar v upravnem sporu gre v primeru, ko sta podani objektivna in subjektivna istovetnost zahtevka. Zahtevek v upravnem sporu je presoja zakonitosti določene upravne odločbe.