inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksa - oglaševanje
Oglaševanje, v katerem se cenovna prednost oglašuje na tak način, da znižano ceno primerja s ceno, po kateri se ponujeni izdelek ni nikoli prodajal in da se na to ceno obračunava tudi oglaševalske popuste, ima vse elemente zavajajoče poslovne prakse.
Zakonska določba gradbenemu inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin, ki kažejo na nelegalno zgrajen objekt, tehta, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto predpisanega morebiti izreči kakšen drug ukrep. Zato v primerih nelegalne gradnje tudi ne morejo biti utemeljeni ugovori o nesorazmernosti ukrepa. Zakonodajalec je namreč presojo sorazmernosti opravil že pri določitvi ukrepov, ki se v skladu z določbami ZGO-1 izrečejo v zvezi s posameznimi vrstami nedovoljene gradnje, upoštevajoč na eni strani vsebino (težo) nezakonitega ravnanja, na drugi strani pa varstvo javnega interesa na področju urejanja prostora.
Izkazovanje pravice graditi v obravnavanem postopku ni predhodno vprašanje, ampak vprašanje izpolnitve enega od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.
Po SZ-1 je merilo za opredelitev stavbe kot eno-, dvo- ali večstanovanjske stavbe število stanovanjskih enot, medtem ko je merilo za določitev stavbe kot stanovanjsko-poslovne površina, ki mora biti v pretežni meri (več kot polovica) namenjena stanovanjem. Pojem stanovanjsko-poslovne stavbe zato ne izključuje, da se ista stavba obenem šteje kot večstanovanjska.
V primeru spreminjanja namembnosti stanovanja v poslovno dejavnost, če gre za stanovanjsko-poslovno stavbo, ni mogoče izključiti, da ne bi spreminjanje uporabe prostorov za bivanje v uporabo za poslovni namen − enako kot pri spremembi namembnosti prvega stanovanja v do tedaj izključno stanovanjskem objektu − imelo za posledico poslabšanja dotedanjih bivalnih pogojev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice - podatki v zemljiški knjigi
Inšpekcijski organ ni pristojen odločati o dovoljenosti vpisov v zemljiško knjigo, zato je na strani tistih, ki trdijo, da niso inšpekcijski zavezanci, da izkažejo da zemljiškoknjižno stanje ne odraža pravega lastnika nepremičnine.
ZV-1 člen 10, 11, 12, 13, 15, 151, 151a, 152, 153, 153/8. ZGO-1 člen 50, 50/5.
vodno dovoljenje - vodno soglasje - projektni pogoji - informacija o pogojih gradnje - nesprejemljiv poseg - celinske vode
Toženka ima pravno podlago za zavrnitev izdaje vodnega soglasja kljub temu, da v zadevi niso bili najprej izdani projektni pogoji, če poseg v prostor ni sprejemljiv.
Celinsko vodo je treba obravnavati kot javno dobro, ki uživa pravno varstvo po ZV-1 ne glede na to, da meja njenega vodnega zemljišča ni evidentirana v katastru.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja poslovnih objektov
Po PUP je na območju predvidene gradnje izrecno dopustna lokacija ne le spremljajočih, ampak tudi poslovnih objektov do višine K + P + 1 + M. Razlaga upravnega organa, da je na predmetnem območju zaradi oznake območja S treba za dopustno šteti le tisto poslovno dejavnost, ki je spremljajoča stanovanjski, pa nima podlage v predpisih.
soglasje za ograditev dela gozda - vodovarstveno območje - vodno zajetje - cevovodi
Iz opredelitve namena, zaradi katerega se določi vodovarstveno območje, izhaja, da je razlog varovanje vodnega telesa, ki služi odvzemu ali javni oskrbi s pitno vodo.
Vodno zajetje je objekt, ki je v neposrednem stiku z vodo iz vodnega telesa in je namenjen odjemu vode iz njenega vira (npr. reke, podzemnih voda). Šele tako odvzeta voda se lahko v nadaljevanju zbira oz. hrani v zbiralniku, iz njega pa po transportnem sistemu (cevovodih) pride do porabnikov.
Glede na navedeno je upravni organ, ki je očitno štel, da je to potrebno zaradi zaščite zajetja, iz katerega je drugemu tožniku dovoljena raba vode za zalivanje, ravnal pravilno, ko je izdal soglasje le za ograditev vodnega zajetja ne pa tudi cevovodov.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršbe - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi tožnikovega predloga za odlog izvršbe se nanaša zgolj na tek (oziroma časovni potek) izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato se z njim ne odloča o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. O tem je bilo odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal tožnikovo obveznost in s tem posegal vanjo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - odmera za dostop do javne ceste - stroški vzdrževanja poti
V zadevi je bistveno le to, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme.
Stroški z dejansko vzpostavitvijo poti ne morejo imeti narave vlaganj v izgradnjo komunalne infrastrukture, zakon pa ne daje podlage, da bi bili morebitni civilnopravni zahtevki iz naslova vzdrževanja obravnavane javne poti lahko upoštevani pri odmeri komunalnega prispevka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogodba o opremljanju - dogovor o plačilu komunalnega prispevka
Prodajna pogodba sicer vsebuje določilo o odmeri in plačilu akontacije komunalnega prispevka, vendar to še ne pomeni, da gre za pogodbo o komunalnem prispevku.
Toženka pa se s civilnopravnim poslom ne more odpovedati komunalnemu prispevku ali njegovemu delu.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pritožba v upravnem postopku - skladnost projekta s prostorskim aktom - razlaga PUP - večetažnost gradnje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Normodajalec je uporabil besedo „praviloma“, zato ni izključil večetažnosti, je pa višinske gabarite omejil z drugimi pogoji.
Stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje objekta, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi.
vojaški mirnodobni invalid - priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida - materialni procesni rok - prepozno vložena zahteva
Rok, ki je določen v 3. odstavku 121. člena ZVojI, je materialni zakonski rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka, to je s 1. 1. 1998, izgubil pravico za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida. Tožnikova zahteva z dne 20. 10. 2010 je tako vložena prepozno. Morala bi biti vložena v roku dveh let od uveljavitve ZVojI, sicer je prekludirana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - stroški preživljanja
Na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo stroški, ki jih ima prosilec zaradi poravnavanja svojih obveznosti oz. stroški, ki jih ima z lastnim preživljanjem. V skladu z določbami ZBPP in ZSV se namreč šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZJF člen 106f. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter vzpodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letih 2009 in 2010 točka 3.
S popravkom javnega razpisa, s katerim se je (zgolj) spremenila višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje za posamezne sklope, tožena stranka ni vsebinsko posegla v kandidiranja na javnem razpisu, saj je bila spremenjena višina sredstev v popravku javnega razpisa v skladu s 3. točko javnega razpisa, to je v skladu s proračunskimi sredstvi.
Nezakonitost razpisnih pogojev je možno uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri.
Tožbeni ugovor, da je bila izguba donosa katastrskega dohodka kmetije ugotovljena prenizko, je pavšalen in neutemeljen, saj je bil izračun izgube opravljen pravilno, tožnica pa v dokaz svoje trditve ni ponudila kakšnih konkretnih dokazov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - presoja verjetnega izgleda za uspeh
Ali dve različni tožeči stranki uveljavljata zahtevek na podlagi istega računa, je sporno vprašanje, ki ga je treba razčistiti v pravdi, tako da ni mogoče šteti, da bi bil pravdni postopek nesmiseln oziroma da vsebinski kriterij ni izpolnjen. Treba je upoštevati, da gre pri postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prava neuke stranke in ni mogoče od strank pričakovati, da bi znale v upravnem postopku same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne v zvezi z navedenimi pravdnimi postopki. O tem lahko odloči le pristojno pravdno sodišče.
V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP je potrebno poudariti, da je dejansko težko najti pravo razmejitev, do katere mere lahko služba za brezplačno pravno pomoč presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča o zadevi. Iz zakonskega besedila namreč izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh.
upravni postopek - žalitev uradne osebe - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti
Stranke se morajo v postopku vesti dostojno in tako, da ne motijo dela organa. Vsa svoja stališča morajo zagovarjati na dostojen način.
Na odločitev sodišča nimajo vpliva tožbene navedbe, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, s čim je tožnik inšpektorja razžalil. Denarna kazen se izreče zoper tistega, ki huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost (prvi odstavek 111. člena ZUP), takšno ravnanje tožnika pa je v izpodbijanem sklepu ustrezno ugotovljeno, saj je tožnik s svojim nedostojnim vedenjem motil red in s tem delo upravnega organa oziroma uradne osebe.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 214, 228, 237, 237/3, 237/3-7.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Obrazložitev mora obsegati ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Te sestavne dele mora imeti tudi obrazložitev sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - v posebnem zakonu urejena brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku
Prvi odstavek 97. člena ZKP ureja posebno obliko brezplačne pravne pomoči, zaradi česar je uporaba splošnih določb ZBPP po tretjem odstavku 3. člena ZBPP izključena.