odpoved pogodbe o zaposlitvi - terjatev iz delovnega razmerja - umik tožbe - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je morala vložiti tožbo v zavarovanje svojih pravic. Tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila šele po vložitvi tožbe, tožnica pa s tem, ko ni takoj umaknila tožbe (ampak je to storila nekaj mesecev kasneje), ni zlorabljala svojih procesnih pravic. Upravičena je do povrnitve stroškov za vložitev tožbe, tožena stranka pa mora kriti svoje stroške postopka, saj gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE
VSL0063867
OZ člen 6, 6/2, 148, 159. ZPP člen 14, 195. ZGos člen 19. ZJZ člen 4, 6, 12. ZPol člen 3. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - adekvatna vzročnost - obratovalno dovoljenje - objektivna predvidljivost posledice - javna prireditev - prijava - diskoteka - običajna metoda dela - potrebna skrbnost - nevarno postavljena stvar - sestavina nepremičnine - odgovornost prokurista - pravdni stroški - navadno sosporništvo - identično dejansko stanje - profesionalna skrbnost - fizično varovanje
Kadar pride do posledice zaradi posebnih specifičnih okoliščin, takrat praviloma ni pravno relevantne vzročne zveze. Zato se je treba najprej vprašati, ali se je zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja uresničila prav tista škodna posledica, ki jo je varnostna norma želela preprečiti.
Od policije ni mogoče pričakovati, da bi morala vsakič, ko je bila zabava v diskoteki javno oglaševana, določiti potrebno število policistov, ki bi takšno prireditev spremljali le za vsak primer, če bi prireditev presegla tiste prostorske zmožnosti, za katere je bila navedena družba registrirana.
Glede na značaj prireditev v diskoteki, bi morala sedma tožena stranka kot profesionalna organizacija naročnika, družbo R., d.o.o., opozoriti, da nima licence za varovanje javnih zbiranj in da za varovanje takšnih prireditev tudi ni usposobljena, oziroma varovanja, ki ga je dejansko izvajala, ne bi smela prevzeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki je prenehala potreba po delu tožnice (čistilke), ker je izgubila naročilo za čiščenje prostorov. Zato je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
vznemirjanje lastninske pravice – aktivna in pasivna legitimacija
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot oseba, ki po zakonskem pooblastilu upravlja s kmetijskimi zemljišči, je aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka, ki je predmet te pravde. Pristojen je za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki obsega tudi upravljanje z zemljišči, ki vključuje – med drugim – skrb za pravno urejenost zemljišč. V tako opisani zakonski pristojnosti je obsežena tudi legitimacija za uveljavljanje sodnega varstva pred posegi v lastninsko pravico.
Tožnik je objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je bila potrebna njena privolitev. Tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Tudi z upoštevanjem vidika ekonomičnosti postopka je takšna odločitev pravilna.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - pozitivni poslovni izid
Izkazan pozitivni poslovni izid zadostuje za zaključek, da pogoji za oprostitev plačila sodnih taks niso izpolnjeni, pri čemer razen doplačila manjkajoče takse v višini 78,00 EUR, taksna obveznost za tožečo stranko še ni nastala.
Ker je v obravnavani zadevi predmet postopka odškodninski zahtevek tožeče stranke do tožene stranke, ki s poroštveno zavezo družbe K. d.o.o. ni v nikakršni zvezi, odločitev o tožbenem zahtevku na pravni položaj družbe K. d.o.o., ne glede na to ali bo tožbenemu zahtevku ugodeno ali ne, ne bo imela vpliva.
Domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ ni neizpodbojna.
Praktični (in kaznovalni) domet domneve je torej zgolj v prevalitvi dokaznega bremena za izkaz (ne-)ogroženosti plačila upnikove terjatve z upnika na dolžnika.
Tožena stranka je sodišču prve stopnje v določenem ji roku poslala izvirnik pritožbe v nemškem jeziku, žigosan in lastnoročno podpisan s strani zakonitega zastopnika tožene stranke. Ker tožena stranka pritožbe ni popravila na način, kot ga je v sklepu z dne 23. 12. 2011 določilo sodišče prve stopnje, popravljeni pritožbi namreč manjka slovenski prevod, overjen s strani zapriseženega tolmača, in zato popravljena pritožba ni primerna za obravnavo, je sodišče prve stopnje pravilno, skladno s četrtim odstavkom 108. člena ZPP, pritožbo zavrglo.
ZDR člen 15, 42, 126, 131. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 člen 21, 21/2. Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust člen 12.
plača - prikrajšanje pri plači - regres za letni dopust - dokazno breme - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor
Dejstvo, da delodajalec delavcu ne izroči pisne pogodbe o zaposlitvi (kar bi moral storiti že 3 dni pred predvideno sklenitvijo), ne more iti v breme delavca v tem smislu, da bi delodajalec lahko za kakršnokoli dejansko izplačilo zatrjeval, da je bila v resnici dogovorjena nižja osnovna plača od tiste, ki izhaja iz plačilne liste, ter da se razlika nanaša na variabilni del, ki se je izplačeval ne glede na rezultate, oziroma kljub temu, da pozitivnih rezultatov sploh ni bilo. Na tak način bi delodajalec posledice svojega nepravilnega ravnanja dejansko prevalil na delavca in bi ta moral dokazovati vse tisto, kar bi v resnici moral dokazati delodajalec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021265
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179, 179/1. ZMed člen 21.
povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - poseg v pravico do časti in dobrega imena – objava video posnetka
Ker se pojma časti in dobrega imena kot dva pola ene celostne osebnostne pravice, pri čemer je čast zavest o lastni vrednosti (subjektivni element), dobro ime pa ugled in spoštovanje človeka v družbi in njegova veljava v očeh drugih (objektivni element), prepletata, je pogoj za zatrjevani civilni delikt ne le, da gre za subjektivno doživljanje kršitve (obstoj duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico), temveč mora biti podana protipravnost dejanja tudi v objektivnem pogledu.
Posameznik mora z vstopom v prostor družbenega dogajanja, ki presega sfero zasebnosti, nase prevzeti tveganje, da bo njegovo ravnanje predmet diskusije in presoje.
PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070124
ZGD-1 člen 248, 248/1. ZPP člen 190. ZIZ člen 272.
začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve – ničnost pravnega posla za zagotovitev predujma ali posojila za pridobitev delnic - odsvojitev vrednostnih papirjev med pravdo
Namen 248. člena ZGD-1, po katerem je pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic, ničen, je v preprečevanju finančne asistence družbe pri pridobivanju njenih delnic, zato je smiselno treba takšno določbo široko interpretirati.
Hkrati s prenosom vrednostnega papirja zaradi izpolnitve obveznosti iz prodaje na podlagi pravnega posla, se vpiše izbris zastavne pravice. Tretja oseba torej pridobi neobremenjene vrednostne papirje, zato sodba zoper njo ne bi učinkovala v smislu določbe 190. člena ZPP.
novela zakona o sodnih taksah – napačen pravni pouk
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku zapisalo, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe, ter da bo sodišče pritožbo štelo za umaknjeno, če sodna taksa ne bo plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je pravni pouk o pritožbi v delu, ki se nanaša na dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, popoln.
vrednost spornega predmeta – posebna pritožba - Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo
Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo je odloženo in vezano na suspenzivni pogoj – da je stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, sploh upravičena do pritožbe in da to svoje upravičenje, se pravi pritožbo zoper končno odločbo, tudi uresniči.
nepravilno vročanje vabila na narok – osebna vročitev – vročitev s fikcijo – vročanje preko telefaksa – vročanje obvestila o preklicu naroka
ZPP sicer izrecno ne predpisuje osebnega vročanja obvestila o preklicu naroka, vendar bi bilo za vročanje takšnega obvestila, še posebej, ker je bil v Obvestilu o preklicu naroka z dne 15. 6. 2011 hkrati določen tudi nov datum poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, potrebno uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebnem vročanju.
(ne)veljavnost oporoke - izpodbijana oporoka – razlogi, vezani na osebo oporočitelja – pomanjkljiva oblika – rok za vložitev tožbe
Tožnik zatrjuje neveljavnost oporoke zaradi pomanjkljivosti v obliki – gre za formalno pomanjkljivost oporoke, zato pride glede roka za vložitev tožbe v poštev uporaba 76. člena ZD.
Oporoka, ki je obremenjena s pomanjkljivostmi v obliki ni neveljavna sama po sebi, je izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranega dediča, ali jo bo pustil v veljavi ali jo bo izpodbijal. Izpodbija pa jo lahko le s tožbo, grajanje ne zadostuje, in to v roku enega leta, ko je izvedel za oporoko.
Verodostojne listine oziroma listine, s katerimi mora upnik v skladu s 1. alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ izkazati obstoj poslovnega razmerja, se nanašajo na tiste poslovne dogodke, ki se vzpostavijo in zgodijo po volji strank. Račun ne predstavlja verodostojne listine za odškodninsko terjatev, zato na njeni podlagi tudi ni mogoče vzpostaviti domnevane nevarnosti v smislu 1. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
ZDR člen 18, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 286.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pooblastilo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - prekluzija
Ker mora po izrecni določbi 18. člena ZDR pooblaščena oseba imeti pisno pooblastilo zastopnika delodajalca za vse odločitve, ki jih sprejema v imenu delodajalca, naknadna odobritev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda oseba brez pisnega pooblastila, ni mogoča. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda oseba brez pisnega pooblastila po 18. členu ZDR, je nezakonita.