predlog za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku za ureditev medsebojnih razmerjih – materialni udeleženci nepravdnega postopka
Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so stranke postopka. Postopka se lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – prenehanje služnosti na podlagi odločbe - nekoristnost
Pri presoji koristnosti služnosti pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Nekoristnost mora biti objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav ima to zemljišče drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša ali zahteva manj napora. Zato se zgolj zmanjšanje koristnosti ne sme šteti za razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – rubež terjatve prenos terjatve – obstoj terjatve – spornost terjatve – terjatev, ki je v pravnem prometu – stečaj dolžnika – sodni depozit
Izvršilno sodišče se ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja oziroma spornosti ali nespornosti terjatve, za katero upnik trdi, da jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku.
V zapuščino sodijo stvari in pravice, ki jih je zapustnik imel ob uvedbi dedovanja, torej na dan smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se na ta dan sporni znesek na zapustnikovih računih ni nahajal (oziroma se ni nahajal v celoti), zato je sodišče upravičeno štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek sodi v zapuščino in je na pot pravde pravilno napotilo pritožnika in sodediča J. T., ki bodo morali v pravdnem postopku dokazati, da je ta denarni znesek (oziroma terjatev) sestavni del zapuščine.
povračilo izdatkov preživljanja - izdatki zaradi preživljanja druge osebe - verzija
Potrebnost izdatkov preživljanja je treba presojati z upoštevanjem istih okoliščin, kot so upoštevne pri določitvi preživnine - potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev.
Dejstvo, da je otrok postal polnoleten, staršu ne onemogoča, da v izvršbi ne bi mogel izterjati preživnine na podlagi pravnomočne sodbe za obdobje otrokove mladoletnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE
VSL0063867
OZ člen 6, 6/2, 148, 159. ZPP člen 14, 195. ZGos člen 19. ZJZ člen 4, 6, 12. ZPol člen 3. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - adekvatna vzročnost - obratovalno dovoljenje - objektivna predvidljivost posledice - javna prireditev - prijava - diskoteka - običajna metoda dela - potrebna skrbnost - nevarno postavljena stvar - sestavina nepremičnine - odgovornost prokurista - pravdni stroški - navadno sosporništvo - identično dejansko stanje - profesionalna skrbnost - fizično varovanje
Kadar pride do posledice zaradi posebnih specifičnih okoliščin, takrat praviloma ni pravno relevantne vzročne zveze. Zato se je treba najprej vprašati, ali se je zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja uresničila prav tista škodna posledica, ki jo je varnostna norma želela preprečiti.
Od policije ni mogoče pričakovati, da bi morala vsakič, ko je bila zabava v diskoteki javno oglaševana, določiti potrebno število policistov, ki bi takšno prireditev spremljali le za vsak primer, če bi prireditev presegla tiste prostorske zmožnosti, za katere je bila navedena družba registrirana.
Glede na značaj prireditev v diskoteki, bi morala sedma tožena stranka kot profesionalna organizacija naročnika, družbo R., d.o.o., opozoriti, da nima licence za varovanje javnih zbiranj in da za varovanje takšnih prireditev tudi ni usposobljena, oziroma varovanja, ki ga je dejansko izvajala, ne bi smela prevzeti.
Materialnopravno zmotno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je za presojo ustrezne višine osnovne plače delavki, ki opravlja posle za stečajnega dolžnika, odločilna višina osnovne plače, ki jo je imela delavka pred stečajnim postopkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021265
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179, 179/1. ZMed člen 21.
povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - poseg v pravico do časti in dobrega imena – objava video posnetka
Ker se pojma časti in dobrega imena kot dva pola ene celostne osebnostne pravice, pri čemer je čast zavest o lastni vrednosti (subjektivni element), dobro ime pa ugled in spoštovanje človeka v družbi in njegova veljava v očeh drugih (objektivni element), prepletata, je pogoj za zatrjevani civilni delikt ne le, da gre za subjektivno doživljanje kršitve (obstoj duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico), temveč mora biti podana protipravnost dejanja tudi v objektivnem pogledu.
Posameznik mora z vstopom v prostor družbenega dogajanja, ki presega sfero zasebnosti, nase prevzeti tveganje, da bo njegovo ravnanje predmet diskusije in presoje.
Domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ ni neizpodbojna.
Praktični (in kaznovalni) domet domneve je torej zgolj v prevalitvi dokaznega bremena za izkaz (ne-)ogroženosti plačila upnikove terjatve z upnika na dolžnika.
novela zakona o sodnih taksah – napačen pravni pouk
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku zapisalo, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe, ter da bo sodišče pritožbo štelo za umaknjeno, če sodna taksa ne bo plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je pravni pouk o pritožbi v delu, ki se nanaša na dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, popoln.
ZFPPIPP člen 233, 233/5, 384, 384/1, 384/4. ZPP člen 108.
zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja
Pritožnik neutemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje namesto poročila o stanju njegovega premoženja (vsebino poročila določa drugi odstavek 384. člena ZFPPIPP), na katerem bi moral biti podpis dolžnika notarsko overjen) postopek osebnega stečaja začeti kar na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni z dne 25. 07. 2011, v katerem je navedeno vse njegovo premoženje. Višje sodišče ugotavlja, da navedeni sklep ne more nadomestiti poročila dolžnika o stanju njegovega premoženja in zato na njegovi podlagi ni mogoče začeti postopka osebnega stečaja.
ZDR člen 15, 42, 126, 131. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 člen 21, 21/2. Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust člen 12.
plača - prikrajšanje pri plači - regres za letni dopust - dokazno breme - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor
Dejstvo, da delodajalec delavcu ne izroči pisne pogodbe o zaposlitvi (kar bi moral storiti že 3 dni pred predvideno sklenitvijo), ne more iti v breme delavca v tem smislu, da bi delodajalec lahko za kakršnokoli dejansko izplačilo zatrjeval, da je bila v resnici dogovorjena nižja osnovna plača od tiste, ki izhaja iz plačilne liste, ter da se razlika nanaša na variabilni del, ki se je izplačeval ne glede na rezultate, oziroma kljub temu, da pozitivnih rezultatov sploh ni bilo. Na tak način bi delodajalec posledice svojega nepravilnega ravnanja dejansko prevalil na delavca in bi ta moral dokazovati vse tisto, kar bi v resnici moral dokazati delodajalec.
Tožena stranka je sodišču prve stopnje v določenem ji roku poslala izvirnik pritožbe v nemškem jeziku, žigosan in lastnoročno podpisan s strani zakonitega zastopnika tožene stranke. Ker tožena stranka pritožbe ni popravila na način, kot ga je v sklepu z dne 23. 12. 2011 določilo sodišče prve stopnje, popravljeni pritožbi namreč manjka slovenski prevod, overjen s strani zapriseženega tolmača, in zato popravljena pritožba ni primerna za obravnavo, je sodišče prve stopnje pravilno, skladno s četrtim odstavkom 108. člena ZPP, pritožbo zavrglo.
ZDR člen 18, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 286.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pooblastilo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - prekluzija
Ker mora po izrecni določbi 18. člena ZDR pooblaščena oseba imeti pisno pooblastilo zastopnika delodajalca za vse odločitve, ki jih sprejema v imenu delodajalca, naknadna odobritev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda oseba brez pisnega pooblastila, ni mogoča. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda oseba brez pisnega pooblastila po 18. členu ZDR, je nezakonita.
Verodostojne listine oziroma listine, s katerimi mora upnik v skladu s 1. alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ izkazati obstoj poslovnega razmerja, se nanašajo na tiste poslovne dogodke, ki se vzpostavijo in zgodijo po volji strank. Račun ne predstavlja verodostojne listine za odškodninsko terjatev, zato na njeni podlagi tudi ni mogoče vzpostaviti domnevane nevarnosti v smislu 1. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
vrednost spornega predmeta – posebna pritožba - Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo
Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo je odloženo in vezano na suspenzivni pogoj – da je stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, sploh upravičena do pritožbe in da to svoje upravičenje, se pravi pritožbo zoper končno odločbo, tudi uresniči.
Ker je v obravnavani zadevi predmet postopka odškodninski zahtevek tožeče stranke do tožene stranke, ki s poroštveno zavezo družbe K. d.o.o. ni v nikakršni zvezi, odločitev o tožbenem zahtevku na pravni položaj družbe K. d.o.o., ne glede na to ali bo tožbenemu zahtevku ugodeno ali ne, ne bo imela vpliva.
(ne)veljavnost oporoke - izpodbijana oporoka – razlogi, vezani na osebo oporočitelja – pomanjkljiva oblika – rok za vložitev tožbe
Tožnik zatrjuje neveljavnost oporoke zaradi pomanjkljivosti v obliki – gre za formalno pomanjkljivost oporoke, zato pride glede roka za vložitev tožbe v poštev uporaba 76. člena ZD.
Oporoka, ki je obremenjena s pomanjkljivostmi v obliki ni neveljavna sama po sebi, je izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranega dediča, ali jo bo pustil v veljavi ali jo bo izpodbijal. Izpodbija pa jo lahko le s tožbo, grajanje ne zadostuje, in to v roku enega leta, ko je izvedel za oporoko.