invalidnost – samostojni podjetnik – III. kategorija invalidnosti – omejitve pri delu – nastanek invalidnosti – pravnomočnost
Do trajnih sprememb v tožničinem zdravstvenem stanju je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca prišlo dne 10. 7. 2001. Ker je to obdobje invalidnosti obseženo v pravnomočni odločbi toženca z dne 14. 7. 2005, s katero je bila tožničina zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena, do tega datuma ni mogoče upoštevati tožničine invalidnosti, saj bi bilo s tem poseženo v pravnomočno odločitev, zato je pritožbeno sodišče kot datum nastanka invalidnosti določilo 15. 7. 2005, ki še ni zajet v zavrnilni dokončni odločbi toženca.
ZStk člen 2, 2/2, 2/4, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. URS člen 77. ZPP člen 181.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavkovne zahteve - predmet stavkovnih zahtev - napoved stavke - pogajanja - pravica do stavke - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Stavka ni nezakonita, ker nasprotni udeleženec napovedi stavke ni poslal nadzornemu svetu predlagatelja (ampak le upravi), saj nadzorni svet ni organ upravljanja ali poslovodni organ v smislu določbe prvega odstavka 3. člena ZStk.
Ker so se stavkovne zahteve nasprotnega udeleženca nanašale na uresničevanje ekonomskih oz. socialnih pravic in interesov z dela, je bila stavka zakonita. Pri tem niso bistvene navedbe predlagatelja, češ da stavka ni bila nujna, primerna in sorazmerna oz. da posamezne stavkovne zahteve niso bile vsebinsko utemeljene.
Zaradi neskladij med mnenji različnih medicinskih strokovnjakov mora sodišče za razjasnitev dejstev v zvezi s tožnikovo izgubo delovne zmožnosti ali preostalo delovno zmožnostjo izvesti dokaz s pridobitvijo izvedenskega mnenja.
ZIZ člen 15, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDPra člen 7.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložen ugovor – utemeljen ugovor – sposobnost biti stranka - vročanje pisanj državnemu pravobranilstvu - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, se v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Skladno s 15. členom ZDPra morajo sodišča o zadevah, v katerih Državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra (državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe), vročati vsa pisanja Državnemu pravobranilstvu, saj drugačna vročitev nima pravnega učinka. Pritožbena navedba, da je mogoče vročanje Državnemu pravobranilstvu šele potem, ko to prevzame zastopanje, ni utemeljena, saj gre za zakonitega zastopnika na podlagi ZDPra, ki obvezno zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra že na podlagi samega zakona.
razdelitveni narok – vrstni red poplačila terjatev
Upniki lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo (med drugim) vrstni red, po katerem imajo upniki pravico do poplačila. Pritožnica ne trdi, da bi na naroku ali pred tem izpodbijala vrstni red poplačila.
Čeprav tožnica dejansko zaradi zdravstvenih razlogov ni začela delati kot kmetica s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno, se ji od dne 3. 6. 2010 dalje izplačuje delna invalidska pokojnina, saj od tega dne ni bila več v bolniškem staležu za polni delovni čas, temveč za krajši delovni čas od polnega po 4 ure dnevno in je bila na tak način tudi zavarovana.
ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/1, 89/2, 336, 346, 346/1.
pooblaščenec – odvetnik – oseba, ki je opravila pravniški državni izpit – nedovoljena pritožba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščenka ni izkazala zahtevane kvalifikacije o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zaradi česar je potrebno pritožbo šteti kot nedovoljeno in jo zavreči.
Tožnik je objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je bila potrebna njena privolitev. Tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Tudi z upoštevanjem vidika ekonomičnosti postopka je takšna odločitev pravilna.
ZPP člen 205, 208. ZVEtL člen 1, 3, 4, 16, 17, 28. ZPPLPPS člen 22, 301, 302, 313.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nadaljevanje prekinjenega postopka - stečaj - izločitvena pravica- etažna lastnina vpis po ZVEtL
Postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL ni moč prekiniti po določbah ZFPPIPPZ, saj je takšna prekinitev v nasprotju z namenom in cilji, ki jih zasleduje ZVEtL, predvsem pa je v nasprotju z določbami tega zakona. Namen ZVEtL je vzpostaviti etažno lastnino s čim manj ovirami, ne da bi bilo treba med udeleženci postopka predhodno razrešiti vsa medsebojna sporna razmerja povezana s stavbo.
zahtevek na sklenitev menjalne pogodbe – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – ustno sklenjena pogodba – konvalidacija ustno sklenjene pogodbe o prenosu lastninske pravice
Če je ustna menjalna pogodba nična, nobena od strank ne more zahtevati njene pisne sklenitve. Če bi namreč lahko stranka zahtevala sklenitev menjalne pogodbe, potem bi to pomenilo, da nična pogodba vendarle daje vsaj zahtevek na sklenitev pisne pogodbe. To pa bi bilo naravnost v nasprotju z njeno ničnostjo.
Če je bila izpolnjena ustno sklenjena pogodba, ki bi sicer morala biti pisna, je pogodba vseeno lahko nična. Mora pa ničnost očitno izhajati iz namena, za katerega je bila oblika predpisana. Pri nepremičninskih pravnih poslih torej iz namenov, zaradi katerih je bila predpisana oblika, očitno izhaja, da neoblično sklenjeni pravni posel ne more ozdraveti.
pravica do izjave v postopku – zadostno število izvodov vloge – formalna pomanjkljivost – pozivni postopek - pravočasna dopolnitev vloge
Pri ocenjevanju, ali je tožeča stranka kljub pomanjkljivi oznaki dopolnitve vloge, osnovno vlogo (pravočasno) dopolnila z zadostnim številom izvodov, je treba upoštevati specifičnost nepopolne vloge, ki jo je bila treba dopolniti v tem postopku z zadostnim številom izvodov za nasprotno stranko (tožba), in strogost sankcije zaradi neaktivnosti stranke pri odpravi navedene formalne pomanjkljivosti vloge.
Opustitev dolžnosti mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov iz četrtega odstavka 159. člena ZASP ima za posledico le sankcijo iz kazenske določbe 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP.
Tožeča stranka dolžnosti mesečnega poročanja tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – poškodba nog, hrbtenice in zobovja
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi poškodb, ki jih je utrpel tožnik in sicer zlom sklepne ponvice levega kolčnega sklepa, brez večjega premika zlomljenih delov, zlom spodnje veje leve sramnice (del medenice) brez večjega premika, zlom trtice, raztrganino sprednje križne in medialne stranske vezi kolena, izgubo dveh zob in poškodbo proteze.
ustanovitev nujne poti - določenost poti - nadomestilo za uporabo nujne poti
Ker gre v obravnavanem primeru za obstoječo pot, ki jo predlagatelj že nekaj časa uporablja (in ki očitno zadošča kot potrebna povezava), bi bila kakršnakoli njena razširitev v nasprotju s tem institutom.
Pojmovno se plačilo nadomestila zaradi dovolitve nujne poti ne more »nanašati« na samega lastnika (z nujno potjo) obremenjene nepremičnine (in sicer ker tudi če pot uporablja, uporablja »zgolj« lastno nepremičnino). K plačilu nadomestila je lahko zavezan zgolj (drug) lastnik sosednje nepremičnine, v korist katere se pot po obremenjeni nepremičnini uporablja.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1. ZIZ-I člen 4, 9, 11.
predhodna odredba – uveljavitev novele zakona – domneva obstoja nevarnosti
V utemeljitev svojega stališča se pritožnik sklicuje na določbo 9. člena ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele, nadaljujejo in končajo po noveli. Pri tem spregleda, da se določba 9. člena ZIZ-I nanaša na uporabo spremenjenih postopkovnih, ne pa na uporabo spremenjenih materialnopravnih določb zakona, zato za konkretno sporno vprašanje ni uporabljiva. Glede spremenjenih materialnopravnih določb zakona, med katere prav gotovo sodi uzakonitev domneve nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali otežena, pa lahko sodišče uporabi le določbo 11. člena ZIZ-I. Vse zakonske elemente domneve obstoja nevarnosti skupaj (za dolžnika in upnika) lahko uporabi le, če so se izpolnili pogoji za uporabo novele od 16. aprila 2011 dalje.
povračilo izdatkov preživljanja - izdatki zaradi preživljanja druge osebe - verzija
Potrebnost izdatkov preživljanja je treba presojati z upoštevanjem istih okoliščin, kot so upoštevne pri določitvi preživnine - potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev.
Dejstvo, da je otrok postal polnoleten, staršu ne onemogoča, da v izvršbi ne bi mogel izterjati preživnine na podlagi pravnomočne sodbe za obdobje otrokove mladoletnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061706
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – opustitev dolžnega ravnanja – izvajanje zimske službe – prekluzija s sklicevanjem na podzakonske akte
Opustitev čiščenja snega in ledu vzpostavlja odškodninsko odgovornost občine le, če je bila glede na okoliščine konkretnega primera dolžna zagotoviti izvajanje zimske službe.
Tudi podzakonski akti predstavljajo materialno pravo, zato v zvezi s sklicevanjem na njih ne velja prekluzija iz 286. člena ZPP; velja le glede navajanja novih dejstev in dokazov.
javni uslužbenec - premestitev - plača - plačni razred
Pri premestitvi na drugo delovno mesto ni mogoče sanirati morebitnih nepravilnosti v zvezi z napredovanjem oz. določitvijo plačnega razreda, ki so povezane z delovnim mestom, na katerega je bil javni uslužbenec do premestitve razporejen.
Zmotno je stališče, da bi toženec (kot darovalec) tožniku (kot obdarjencu) dejansko izročil nepremičnino le, če bi mu izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Zadošča, da je stvar obdarjencu dejansko prepusti v posest tako, da obdarjenec nepremičnino lahko uživa. Vprašanje prenosa lastninske pravice je treba obravnavati kot dolžnost darovalca v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.