sodno varstvo - prevara - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku delovno razmerje ni veljavno prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki ne izraža njegove prave volje (tožnik je napisal pri toženi stranki pripravljeno listino, pri čemer ni bil seznanjen z njeno vsebino).
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Okoliščina, da je tožnik pri pravnemu predniku tožene stranke pri plači za september 2000 že prejel jubilejno nagrado za 30 let skupne delovne dobe, ne pomeni, da je tožena stranka prosta obveznosti, da mu izplača jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Nezaposlenost in socialna ogroženost toženca pomenita uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega se zamudna sodba ne more izpodbijati.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - nepopolna vloga - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tako pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje kot zoper sklep, s katerim je tožnico pozvalo, naj popravi nepopolno vlogo, saj zoper takšni odločitvi sodišča pritožba ni dovoljena.
Ker je tožena stranka podala odgovor na tožbo v zakonskem roku, odgovor na tožbo pa tudi vsebuje vse potrebne sestavine, niso izpolnjeni pogoji niti za zavrženje odgovora na tožbo niti za izdajo zamudne sodbe
ZPIZ-1 člen 60, 93, 93/3, 93/3-1, 159, 159/1, 159/2.
delna invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnik kot invalid II. kategorije s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno nima pravice do delne invalidske pokojnine, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zavarovanec pridobi to pravico z dnem, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, neodvisno od izvršitve pravice do dela s krajšim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Pričetek dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu je bistven za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
zahtevek na sklenitev menjalne pogodbe – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – ustno sklenjena pogodba – konvalidacija ustno sklenjene pogodbe o prenosu lastninske pravice
Če je ustna menjalna pogodba nična, nobena od strank ne more zahtevati njene pisne sklenitve. Če bi namreč lahko stranka zahtevala sklenitev menjalne pogodbe, potem bi to pomenilo, da nična pogodba vendarle daje vsaj zahtevek na sklenitev pisne pogodbe. To pa bi bilo naravnost v nasprotju z njeno ničnostjo.
Če je bila izpolnjena ustno sklenjena pogodba, ki bi sicer morala biti pisna, je pogodba vseeno lahko nična. Mora pa ničnost očitno izhajati iz namena, za katerega je bila oblika predpisana. Pri nepremičninskih pravnih poslih torej iz namenov, zaradi katerih je bila predpisana oblika, očitno izhaja, da neoblično sklenjeni pravni posel ne more ozdraveti.
pravica do izjave v postopku – zadostno število izvodov vloge – formalna pomanjkljivost – pozivni postopek - pravočasna dopolnitev vloge
Pri ocenjevanju, ali je tožeča stranka kljub pomanjkljivi oznaki dopolnitve vloge, osnovno vlogo (pravočasno) dopolnila z zadostnim številom izvodov, je treba upoštevati specifičnost nepopolne vloge, ki jo je bila treba dopolniti v tem postopku z zadostnim številom izvodov za nasprotno stranko (tožba), in strogost sankcije zaradi neaktivnosti stranke pri odpravi navedene formalne pomanjkljivosti vloge.
Materialnopravno zmotno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je za presojo ustrezne višine osnovne plače delavki, ki opravlja posle za stečajnega dolžnika, odločilna višina osnovne plače, ki jo je imela delavka pred stečajnim postopkom.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068406
MKCVMUO člen 3, 13.
ugrabitev otroka – uporaba mednarodne konvencije – zahteva za vrnitev otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok
V skladu z načelom upoštevanja varstva otrokovih koristi lahko sodišče zavrne zahtevo za vrnitev, če ugotovi obstoj okoliščin, opredeljenih v 13. členu Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, zaradi katerih bi bile koristi otroka v primeru vrnitve lahko ogrožene. Gre za primere, ko v času, ko je bil otrok odpeljan, oseba, ki skrbi za otroka, ni dejansko uveljavljala pravice do skrbi zanj, ali če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi ali kako drugače pripeljan v neugoden položaj.
Tožena stranka se svoje obveznosti s sklicevanjem na kasnejše preoblikovanje njene podružnice v samostojno pravno osebo, ne more razbremeniti, ne da bi pri tem pridobila soglasje upnika.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe zemljišča - višina odškodnine - metode ugotavljanja izgubljene koristi
Meril za ugotavljanja izgubljene koristi (višine zahtevka) 2. odst. 72 čl. ZDEN ne determinira, torej nobenega od možnih načinov ne privilegira ali katerega od njih ne izloča. Vprašanje, kakšno korist bi tožeča stranka dosegla, če bi sama uporabljala oz. upravljala kmetijsko zemljišče, je dejansko vprašanje.
Izgubljena korist se ne ugotavlja samo v primeru vrnitve premoženja v naravi, ampak tudi v primeru izročitve nadomestnih zemljišč.
kupoprodajna pogodba – ugovor sočasne izpolnitve – odločitev v mejah postavljenih zahtevkov – zahteva za izločitev sodnika
Določba 101. člena OZ ni v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ampak gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahtevala.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o veljavnosti oporoke – sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – venire contra factum proprium
Ker se je pravda, ki je med dediči tekla zaradi razveljavitve zapustničine oporoke, končala s sklenitvijo sodne poravnave, ki jo pritožnika kot tožnika sedaj izpodbijata s tožbo, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je sklenilo, da se zapuščinski postopek prekine še do pravnomočno končane te slednje pravde med dediči. Če bi namreč pritožnika s tožbo uspela, bi ostal spor glede veljavnosti oporoke še vedno nerazrešen.
pritožba - revizija - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo pritožbo kot prepozno, tožnikovi reviziji pa zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti (tožnik je reviziji vložil sam, pa ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom), je zakonit.
delen odvzem poslovne sposobnosti – izrek sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti – opredelitev poslov
Sklep je pomanjkljiv, ker se ne opredeli do vprašanja, katera so tista področja, na katerih je nasprotni udeleženec še sposoben oziroma ni več sposoben za sprejemanje pravnoposlovnih odločitev.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi začasno odredbo moralo dovoliti, saj je upnik v preteklosti nepremičnini že obremenjeval. Nadaljnje obremenjevanje pa bi uveljavitev terjatve precej otežilo. Če namena obremenjevanja dolžnik nima več, ob že izkazani obremenjenosti nepremičnin izdaja začasne odredbe zanj ne bi pomenila nastanka škode, s tem pa je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0073812
ZEPT člen 11. OZ člen 178, 179, 179/1, 179/2. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – namen zaničevanja – vzročna zveza – blog – gostiteljstvo – odstranitveni zahtevek – začasna odredba – objava sodbe – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Žaljiva obdolžitev pomeni očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega in subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, medtem ko razžalitev obsega negativno vrednostno sodbo o določeni osebi ali dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir oziroma ga smeši, pri čemer se storilec ne more braniti z zatrjevanjem resničnosti takih izjav.
Ponudnik storitev gostiteljstva ni odgovoren za podatke, ki jih je shranil na zahtevo prejemnika storitve, vendar le, če ne ve za protipravno dejavnost ali podatek in mu v zvezi z odškodninsko odgovornostjo niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih izhaja protipravnost, ali pa nemudoma, ko mu je protipravnost znana, ukrepa tako, da podatke odstrani ali onemogoči dostop do njih. V kolikor ne ravna tako, je odškodninsko odgovoren za podatke, ki jih je shranil na zahtevo prejemnika storitve.
Besedila 178. čl. OZ nikakor ni mogoče razumeti tako, da je s sankcijo objave sodbe nujno mišljena objava celotne pisne sodbe. Objava „celotne sodbe“ bi pravzaprav pomenila zmotno uporabo materialnega prava, ker je to v konkretnem primeru v nasprotju z namenom sankcije objave sodbe iz 178. čl. OZ.
Zamud pri plačilih ni mogoče obravnavati kot običajen rok izpolnitve. Toda po presoji pritožbenega sodišča je v primeru, če je dobavitelj pripravljen kreditirati tožečo stranko s tem, da pristane na poplačilo svoje prejšnje dobave kot pogoj za izvedbo novih dobav, pri tem pa niti ne terja plačila zamudnih obresti, edino logičen zaključek, da je bil rok poplačila pred izvedbo novih dobav med pravdnima strankama ustaljena poslovna praksa, s tem pa o zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti poplačila dobav niti ni mogoče govoriti.