nadomestna vročitev – potek roka na dela prost dan – nastop fikcije vročitve
Na podlagi 4. odst. 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve z iztekom petnajstega dne in ne šestnajsti dan. Na to ne vpliva dejstvo, da je bil petnajsti dan dela prost dan (nedelja).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072419
OZ člen 3, 39, 270, 270/1, 311, 319, 328, 329, 432, 1012, 1022, 1022/1. ZGD- 1 člen 515.
posojilna pogodba – poroštvena pogodba – pogodba o pristopu k dolgu – naslov pogodbe – prenehanje obveznosti – stečaj – izbris iz sodnega registra – kavza – ničnost
Z izbrisom dolžnika iz sodnega registra po začetem in zaključenem stečajnem postopku, upnik, ker dolžnik v takem primeru nima pravnih naslednikov, svoje terjatve ne more od dolžnika izterjati. Njegova terjatev preneha le v razmerju do stečajnega dolžnika, kar pa ne pomeni, da je bila izpolnjena.
Ob sklenitvi pogodbe je toženec vedel, da izbrisani dolžnik svoje obveznost nikoli ne bo izpolnil. S pogodbo o pristopu k dolgu pa se tretji zaveže, da bo izpolnil dolžnikovo terjatev, tako da postane s tožnikom solidarno zavezan. Ker torej z izbrisom dolžnika - družbe P. obveznost do tožeče stranke ni bila izpolnjena, ni ovire za toženčevo zavezo, da on izpolni obveznost izbrisanega dolžnika.
pripoznava tožbenega zahtevka – delno plačilo vtoževane terjatve
Glede na to, da je tožena stranka izrecno zapisala, da je potrebno dvakratno glavnico zmanjšati še za dne 27. 5. 2011 plačani znesek v višini 66.537,78 EUR, presoje sodišča prve stopnje, da je s tem vsaj po temelju priznala tožbeni zahtevek, ne more izpodbiti s pavšalno navedbo, da je „jasno zatrjevala, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke nasprotuje“.
Čeprav tožnica dejansko zaradi zdravstvenih razlogov ni začela delati kot kmetica s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno, se ji od dne 3. 6. 2010 dalje izplačuje delna invalidska pokojnina, saj od tega dne ni bila več v bolniškem staležu za polni delovni čas, temveč za krajši delovni čas od polnega po 4 ure dnevno in je bila na tak način tudi zavarovana.
ZStk člen 2, 2/2, 2/4, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. URS člen 77. ZPP člen 181.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavkovne zahteve - predmet stavkovnih zahtev - napoved stavke - pogajanja - pravica do stavke - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Stavka ni nezakonita, ker nasprotni udeleženec napovedi stavke ni poslal nadzornemu svetu predlagatelja (ampak le upravi), saj nadzorni svet ni organ upravljanja ali poslovodni organ v smislu določbe prvega odstavka 3. člena ZStk.
Ker so se stavkovne zahteve nasprotnega udeleženca nanašale na uresničevanje ekonomskih oz. socialnih pravic in interesov z dela, je bila stavka zakonita. Pri tem niso bistvene navedbe predlagatelja, češ da stavka ni bila nujna, primerna in sorazmerna oz. da posamezne stavkovne zahteve niso bile vsebinsko utemeljene.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
Tožnik je objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je bila potrebna njena privolitev. Tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Tudi z upoštevanjem vidika ekonomičnosti postopka je takšna odločitev pravilna.
določitev nujne poti – potrebna pot za normalno rabo nepremičnine
Neobstoj potne zveze mora biti bodisi absoluten, kadar nepremičnina nima nobene potne zveze ali pa relativen, kadar ta možnost sicer je, vendar je povezana z nesorazmernimi stroški. Določitev nujne poti vedno pomeni omejitev lastninske pravice za zavezanca, zato je potrebno razloge za dovolitev nujne poti presojati omejevalno.
Inštitut nujne poti je namenjen nepremičnini, da pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. To povezavo pa bo predlagatelj lahko zagotovil preko svojih nepremičnin.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 260, 260/1, 206/1-1, 260/1-4, 260/2. SZ-1 člen 25, 53.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – obstoj obligacijskega razmerja – pogodba o opravljanju upravniških storitev – izdaja več predhodnih odredb – obseg zavarovanja – razlogi o odločilnih dejstvih – izvajanje dokazov
Prvostopenjsko sodišče je izdalo dve predhodni odredbi in sicer z rubežem dolžnikovih premičnin in prepovedjo organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo. Ni pa obrazložilo, zakaj meni, da sta dve predhodni odredbi potrebni. Izpodbijani sklep glede tega nima razlogov.
Tožbenemu zahtevku, naj se ugotovi, da je sporna zapustničina oporoka neveljavna, sodišče v nobenem primeru ne bi smelo ugoditi, ker tožba v tem delu ni sklepčna. Če podpis zapustnika na oporoki ni pristen, gre za napako v obliki oporoke, ki po 64. členu ZD povzroči njeno neveljavnost. Enako pravno posledico ima po 59. členu ZD pomanjkanje oporočne sposobnosti oziroma nerazsodnost zapustnika v času sestave oporoke. Zaradi takšnih pomanjkljivosti pa oporoka ni nična, ampak zgolj izpodbojna. Upravičenec mora zato zahtevati njeno razveljavitev, ki jo lahko doseže le z ustreznim oblikovalnim zahtevkom.
ZPP člen 205, 208. ZVEtL člen 1, 3, 4, 16, 17, 28. ZPPLPPS člen 22, 301, 302, 313.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nadaljevanje prekinjenega postopka - stečaj - izločitvena pravica- etažna lastnina vpis po ZVEtL
Postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL ni moč prekiniti po določbah ZFPPIPPZ, saj je takšna prekinitev v nasprotju z namenom in cilji, ki jih zasleduje ZVEtL, predvsem pa je v nasprotju z določbami tega zakona. Namen ZVEtL je vzpostaviti etažno lastnino s čim manj ovirami, ne da bi bilo treba med udeleženci postopka predhodno razrešiti vsa medsebojna sporna razmerja povezana s stavbo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi začasno odredbo moralo dovoliti, saj je upnik v preteklosti nepremičnini že obremenjeval. Nadaljnje obremenjevanje pa bi uveljavitev terjatve precej otežilo. Če namena obremenjevanja dolžnik nima več, ob že izkazani obremenjenosti nepremičnin izdaja začasne odredbe zanj ne bi pomenila nastanka škode, s tem pa je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
ustanovitev nujne poti - določenost poti - nadomestilo za uporabo nujne poti
Ker gre v obravnavanem primeru za obstoječo pot, ki jo predlagatelj že nekaj časa uporablja (in ki očitno zadošča kot potrebna povezava), bi bila kakršnakoli njena razširitev v nasprotju s tem institutom.
Pojmovno se plačilo nadomestila zaradi dovolitve nujne poti ne more »nanašati« na samega lastnika (z nujno potjo) obremenjene nepremičnine (in sicer ker tudi če pot uporablja, uporablja »zgolj« lastno nepremičnino). K plačilu nadomestila je lahko zavezan zgolj (drug) lastnik sosednje nepremičnine, v korist katere se pot po obremenjeni nepremičnini uporablja.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1. ZIZ-I člen 4, 9, 11.
predhodna odredba – uveljavitev novele zakona – domneva obstoja nevarnosti
V utemeljitev svojega stališča se pritožnik sklicuje na določbo 9. člena ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele, nadaljujejo in končajo po noveli. Pri tem spregleda, da se določba 9. člena ZIZ-I nanaša na uporabo spremenjenih postopkovnih, ne pa na uporabo spremenjenih materialnopravnih določb zakona, zato za konkretno sporno vprašanje ni uporabljiva. Glede spremenjenih materialnopravnih določb zakona, med katere prav gotovo sodi uzakonitev domneve nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali otežena, pa lahko sodišče uporabi le določbo 11. člena ZIZ-I. Vse zakonske elemente domneve obstoja nevarnosti skupaj (za dolžnika in upnika) lahko uporabi le, če so se izpolnili pogoji za uporabo novele od 16. aprila 2011 dalje.
Izpodbijani sklep sodišča ima naravo materialnega procesnega vodstva, saj je njegovo bistvo v zagotavljanju odprtega sojenja oziroma v preprečitvi, da bi stranka v postopku doživela neuspeh le zaradi nepravilno zastavljenega predloga. Proti takemu sklepu pritožba ni dovoljena.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068406
MKCVMUO člen 3, 13.
ugrabitev otroka – uporaba mednarodne konvencije – zahteva za vrnitev otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok
V skladu z načelom upoštevanja varstva otrokovih koristi lahko sodišče zavrne zahtevo za vrnitev, če ugotovi obstoj okoliščin, opredeljenih v 13. členu Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, zaradi katerih bi bile koristi otroka v primeru vrnitve lahko ogrožene. Gre za primere, ko v času, ko je bil otrok odpeljan, oseba, ki skrbi za otroka, ni dejansko uveljavljala pravice do skrbi zanj, ali če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi ali kako drugače pripeljan v neugoden položaj.
ZDR člen 42, 141, 141/1, 154, 184. OZ člen 131. ZDS-1 člen 12. KPJS člen 46. KPND člen 38, 38-2. Direktiva 2003/88/ES člen 2.
pripravljenost na domu - nadurno delo - plača - dodatek k plači - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožnik se je v času pripravljenosti na domu sicer nahajal doma oziroma v bližini doma in je bil na razpolago delodajalcu, vendar takrat ni opravljal delovnih obveznosti, zato tega časa ni mogoče šteti za nadurno delo, za katero bi bil tožnik upravičen do plačila skupaj z dodatkom.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - terjatev iz delovnega razmerja - umik tožbe - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je morala vložiti tožbo v zavarovanje svojih pravic. Tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila šele po vložitvi tožbe, tožnica pa s tem, ko ni takoj umaknila tožbe (ampak je to storila nekaj mesecev kasneje), ni zlorabljala svojih procesnih pravic. Upravičena je do povrnitve stroškov za vložitev tožbe, tožena stranka pa mora kriti svoje stroške postopka, saj gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.