odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - krivda - direktor
Toženec kot zakoniti zastopnik tožeče stranke izplačil po pogodbah za posle, ki niso bili nikoli opravljeni, ni opravil, tako kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe - tožeče stranke, torej s potrebno skrbnostjo, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda v višini 81.109,56 EUR. Za ta znesek je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen, ni pa utemeljen v presežku, saj je po načelih delovnega prava delavčeva odškodninska odgovornost podana le takrat, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, ne more pa delavec odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti, torej že zgolj zaradi tega, ker je opravljal delovne naloge direktorja tožeče stranke in je bil v tem svojstvu zadolžen za zakonito poslovanje tožeče stranke.
Nezaposlenost in socialna ogroženost toženca pomenita uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega se zamudna sodba ne more izpodbijati.
Čeprav tožnica dejansko zaradi zdravstvenih razlogov ni začela delati kot kmetica s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno, se ji od dne 3. 6. 2010 dalje izplačuje delna invalidska pokojnina, saj od tega dne ni bila več v bolniškem staležu za polni delovni čas, temveč za krajši delovni čas od polnega po 4 ure dnevno in je bila na tak način tudi zavarovana.
plača - prikrajšanje pri plači - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je enostransko sklenila, da zaradi prisotnosti finančne krize in rezultatov poslovanja vsem zaposlenim znižala plače za 10 %. Takšna odločitev (in posledično nižje izplačilo plač) ni zakonita. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače, kot je bila dogovorjena med strankama, je utemeljen.
ZPP člen 125a, 213, 287. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna nezmožnost za delo – poslabšanje zdravstvenega stanja – prepis zvočnega posnetka zaslišanja
Tožničino zdravstveno stanje je bilo dne 19. 7. 2011 enako, kot je bilo v času, ko je bila izdana pravnomočna odločba imenovanega zdravnika (dne 6. 7. 2011), iz katere izhaja, da je tožnica od 16. 7. 2011 dalje zmožna za delo. Pri tožnici ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi iste bolezni in je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 7. 2011 dalje neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 63. ZUP člen 238, 238/3. OT člen 36.
invalidska pokojnina – sprememba v stanju invalidnosti
Ker je bil tožnik invalid III. kategorije, dne 14. 1. 2009 pa je prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, torej do spremembe v stanju invalidnosti, ima pravico do invalidske pokojnine s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb, to je od 1. 2. 2009 dalje.
ZPP člen 105b, 105b/5, 113, 115, 116, 120, 142, 270, 280, 487, 487/2. ZDSS-1 člen 28. Sodni red člen 72, 72/1, 241.
vrnitev v prejšnje stanje – izostanek z naroka – preložitev naroka
O preložitvi naroka odloča sodnik. Zato navedbe tožnice, da naj bi ji sodna zapisnikarica po telefonu zagotovila, da bo narok preložen, niso upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
smrt stranke – prekinitev postopka – neodtujljive osebne pravice
Zaradi smrti tožnice, ki ni imela pooblaščenca, je sodišče postopek utemeljeno prekinilo, kljub temu da so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče podedovati.
ZZVZZ člen 81, 82. ZDSS-1 člen 77. ZPP člen 274. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – pravnomočna odločba
Z odločbo z dne 13. 7. 2011 je že bilo pravnomočno odločeno o bolniškem staležu za obdobje od 12. 7. do 18. 7. 2011 ter še za dan 19. 7. 2011, za katerega je bilo odločeno, da je od tega dne tožnik zmožen za delo, ni pa bil določen datum, do kdaj oziroma v katerem obdobju je zmožen za delo. Zato ni ovir za odločanje o bolniškem staležu od 20. 7. 2011 dalje oziroma do 15. 8. 2011, ko je bil tožniku bolniški stalež ponovno odprt.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, je pravilna, saj je tožnik tožbo zoper sklep o razporeditvi na delo v Ljubljano umaknil takoj, ko je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila (ko mu je ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delo v Mariboru.
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – informativni dokaz – vpogled v spis – sklicevanje na vlogo podano v drugem postopku
Za vsebinsko oziroma konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam ni mogoče šteti pavšalnega sklicevanja na navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi v drugem postopku. Pritožnik bi dejstva, zaradi katerih je menil, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, moral ponovno navesti. To bi moral storiti ne glede na to, da je tožeča stranka v obeh postopkih uveljavljala identično terjatev, saj gre za dva ločena postopka, in ne glede na to, da je morebiti res izgubil del dokumentacije.
Izvajanje dokazov, kamor sodi tudi vpogled v spis oziroma listine, ki se v njem nahajajo, je namenjeno ugotavljanju pravočasno zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljivih trditev ene od strank.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
terjatev iz delovnega razmerja - pobotni ugovor - bistvena kršitev določb postopka
Zaradi izostanka odločitve o pobotnem ugovoru v izreku sodbe in navedb v obrazložitvi, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi - pravda
Ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo in posledično izdanim sklepom o izvršbi, ki ga je izvršilno sodišče na podlagi ugovora nasprotne stranke razveljavilo v dovolitvenem delu in stvar spravilo v pravdo, bi moralo sodišče prve stopnje pravno dosledno nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
nadomestilo plače - bolniški stalež - osnova za obračun - del plače za delovno uspešnost
V osnovo za odmero nadomestila plače za čas začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni se všteva tudi del plače, ki je rezultat individualne uspešnosti tožeče stranke.
Tožena stranka je izvedla sporno premestitev tožnice na podlagi določb ZJU, takšno premestitev pa so očitno narekovali vsebinski razlogi, kar bo predmet bodočega meritornega preizkusa izpodbijane odločitve. Zato se sodišče prve stopnje še ni moglo opredeliti do zatrjevanja tožnice o šikaniranju, ki naj bi ga bila deležna s strani nadrejenih delavcev. Njena terjatev v fazi odločanja o izdaji začasne odredbe ni verjetno izkazana.
vojak - obstoj delovnega razmerja - prestop iz JLA v TO - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - stari ZDR
Pravočasnost tožnikove zahteve za varstvo pravic in pravočasnost vložitve tožbe je treba presojati upoštevaje specifičnost tožnikovega primera, na katerega so vplivale njegove hude zdravstvene težave duševne narave. Tožnik v času pred vložitvijo zahteve zaradi zdravstvenih težav ni bil zmožen oziroma sposoben razumeti, da tožena stranka s svojim ravnanjem krši njegove pravice iz delovnega razmerja. Zato mu ni mogoče očitati, da je zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki vložil po izteku roka iz drugega odstavka 80. člena ZTPDR - ta rok je začel v tožnikovem primeru teči šele, ko je izvedel (je bil sposoben razumeti), da so mu pravice iz delovnega razmerja kršene.
ZIL-1 člen 10, 18, 135, 135/1, 135/2. ZIL člen 121, 121/1. ZVITIZR člen 23, 23-4, 77b. TRIPS člen 27, 28, 70, 70/2, 70/3.
kršitev patenta – nepatentibilni izumi – zdravila za ljudi in živali – farmacevtski proizvodi – uporaba snovi kot zdravila – pripravljalna dejanja – omejitev pravic iz patenta – neposredna uporaba TRIPS – razvoj zakonodaje na področju patentov
Uporaba patentirane snovi kot zdravila za ljudi in živali je bila izvzeta iz okvira izključnih pravic po patentu za izum te snovi, če je bila patentna prijava vložena do 31. 12. 1992.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - zavrženje predloga
Izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku, ne predstavlja novega dokaza, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati kot obnovitveni razlog, saj ne gre za dokaz, ki ga stranka brez svoje krivde ne bi mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
zamudna sodba - plača - stroški v zvezi z delom - regres za letni dopust
Slabo finančno stanje in insolventnost podjetja ne odvezujeta delodajalca, da poravna delavcu pripadajoče zneske plače in povračil stroškov iz delovnega razmerja, ki imajo podlago v zakonu in kolektivni pogodbi.