ničnost pogodbe – pogodba v obliki notarskega zapisa – branje notarskega zapisa – prevara – spremenjene okoliščine – skrbnost pri sklepanju pogodbe – nakup poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika
Pogodba ni nična, ker notar ni prebral pogodbe v celoti. To bi lahko bilo zgolj podlaga za odškodninsko odgovornost notarja.
Glede na dejstvo, da predkupna pravica družbenikov ob prenosu poslovnega deleža ni določena kogentno (2) in da so vsi družbeniki hkrati prenesli svoje deleže na tožnika, in tako izrazili soglasje za prenos ter se ergo tudi odpovedali uveljavljanju predkupne pravic, izostanek zapisa glede neuveljavljanja predkupne pravice ničnosti pogodb ne more povzročiti.
preložitev naroka – obvestitev stranke o zavrnitvi predloga za preložitev naroka
Toženka je dan pred narokom vložila prošnjo za preložitev naroka „zaradi obveznosti v službi in zaradi dopustov“, kar pa ni upravičen razlog za preložitev naroka, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati toženke, da naroka ne bo preložilo, v vsakem primeru pa je bilo na toženi stranki dolžnost skrbnega ravnanja, da preveri na sodišču prve stopnje, ali je narok preložen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068713
ZPP člen 216. OZ člen 352, 353.
škoda – vrednost premičnin – prosti preudarek – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Odločanje po prostem preudarku ne sme biti arbitrarno, temveč se mora sodišče pri presoji gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj, svojo odločitev pa mora graditi na dejstvih, o katerih se lahko prepriča na podlagi dostopnih dokazov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067887
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZPP člen 70, 70-6.
odškodninska odgovornost države – elementi civilnega delikta – protipravno ravnanje sodišča – izločitveni razlog – snemanje naroka
Odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP so predvsem okoliščine osebne narave, kot npr. prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov, pooblaščencev.
Sodnik lahko tako pri vodenju zapisnika o glavni obravnavi izbira med klasično in sodobnejšo metodo vodenja zapisnika, snemanje naroka pa ni pravica tožnika, pač pa se o tem odloči sodnik, ki vodi postopek.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - odločilno dejstvo - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v šestmesečnem roku od nastanka razloga, ki je določen v ZDR, se v tem delu izpodbijane sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo zavrnjen, ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Toženka se v pritožbi ne more sklicevati na kršitev določila o popravi vloge iz 108. člena ZPP, da nesklepčnosti ni mogoče odpraviti s pozivom na popravo. Napačno uporabo te določbe bi namreč morala grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
ZPP člen 153, 153/3, 154, 154/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/8.
stečajni postopek – prijava terjatve – priznanje terjatve – načelo uspeha v pravdi – pripoznava terjatve – pravdni stroški
Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
Vprašanje veljavnosti prodajnih pogodb kot materialnih podlag za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, predstavlja predhodno vprašanje, od katerega bo odvisna odločitev o izbrisni tožbi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - primerna odškodnina - valorizirana akontacija
Skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 19.500,00 EUR. Ta se zmanjša za nesporni znesek valorizirane akontacije za nepremoženjsko škodo na dan prvostopnega sojenja – za 21.648,00 EUR. To pa pove, da je bila tožeča stranka za vtoževano škodo že v celoti poplačana.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika
Breme dokazovanja omejitve izvajalčeve pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot materialno pravo v konkretni zadevi uporabilo prvi odstavek 131. člena OZ, ter se je ukvarjalo s predpostavkami odškodninske obveznosti, in sicer nastankom škode, nedopustnim ravnanjem, vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornostjo povzročitelja škode.
OZ člen 168. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-11.
aktivna legitimacija - zastopanje društva - sklep društva o izključitvi iz članstva - odpoved sponzorske pogodbe - izgubljen dobiček
V konkretnem primeru zato ni moč uporabiti Pravilnika in Rokoborsko društvo R izključiti, saj Statut kot temeljni akt RZS ne predvideva izključitev člana. Tako toženka ni imela pravne podlage za izključitev tožnika iz svojega članstva in zato tak skupščinski sklep ne more biti veljaven.
storitve upravljanja – poslovodstvo brez naročila – prepovedana gestija
Gestija pomeni izjemo od načelnega nevmešavanja v tuje zadeve, zato mora biti presoja o danih pogojih za uporabo pravil o nujni oziroma koristni gestiji zožujoča. Pojem stroškov upravljanja, katere tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, ne sodi niti v pojem nujne niti v pojem koristne gestije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021267
OZ člen 34, 87, 87/2, 131, 198, 390. ZDen člen 26. ZPP člen 7, 7/1, 212.
ničnost pogodbe – kondikcija – fakultativna obveznost – uporaba tuje stvari v svojo korist - »dejanska razlastitev« - razpravno načelo – vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank
Ničnost predstavlja osnovno civilnopravno sankcijo za pogodbo, ki nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom. Sicer drži, kakor zatrjuje pritožba, da more v tem primeru vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi nične pogodbe prejela (naturalna restitucija ali denarna vrednost izpolnitve), vendar prezre, da je kondiciranje utemeljeno le, če je bilo na podlagi nične pogodbe sploh realizirano kakšno izpolnitveno ravnaje (npr. dajatev, storitev). Tega pa sodišče prve stopnje v zvezi s pogodbo o neodplačnem prenosu z dne 8. 7. 2005 ne ugotavlja.
Vzajemno vračanje na osnovi nične pogodbe izpolnjenih obveznosti bi namreč lahko uveljavljale zgolj pogodbene stranke.
Tožeča stranka v razmerju do tožene stranke s predmetno tožbo uveljavlja izpolnitev fakultativne obveznosti (390. člen OZ), saj zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, česar se tožena stranka lahko razbremeni s plačilom vrednosti spornih nepremičnin (facultas alternativa). Z ozirom na to, da tožena stranka to svojo pravico, da obveznost iz tožbenega zahtevka izpolni s plačilom denarnega zneska 57.488,00 EUR, lahko uresniči vse do trenutka, ko se upnik (tožeča stranka) začne poplačevati v postopku prisilne izvršbe, je k plačilu tega denarnega zneska s sodbo niti ni dopustno zavezati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0021299
OZ člen 132, 164, 164/4, 168, 168/3. ZOZP člen 38.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – predpostavke odškodninske odgovornosti – leasingodajalec kot oškodovanec – premoženjska škoda – izplačilo odškodnine upravičeni osebi – pravno priznane oblike škode – strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme
Oškodovanec je v danem primeru leasingodajalec kot lastnik vozila, na katerem je nastala škoda. Dejstvo, da je račun za popravilo avtomobila poravnala leasingojemalka, za razmerje nasproti tožencu ni bistveno, je v obravnavani prometni nezgodi bilo na vozilu, sicer last leasingodajalke poškodovanih več avtomobilskih delov, kar dejansko pomeni, da je šlo za poseg v premoženjskopravno sfero lastnika vozila in ne leasingojemalke kot uporabnice vozila, pa četudi je morebiti plačala račun za popravilo avtomobila, je tožnica odškodnino za škodo na vozilu izplačala upravičeni osebi, katere premoženje je bilo zmanjšano ob škodnem dogodku.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - izliv vode - obseg škode - trditveno in dokazno breme
Odškodninska odgovornost tožene stranke temelji na določilu prvega odstavka 16. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki določa, da je etažni lastnik odgovoren za škodo, ki izvira iz njegovega posameznega dela in ki nastane na drugih posameznih delih ali skupnih delih v skladu s pravili, ki urejajo odškodninsko odgovornost. Glede na takšno zakonsko določilo se domneva, da je škodo, ki izvira iz enega posameznega dela in je nastala na drugem posameznem delu, povzročil etažni lastnik prvega posameznega dela, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Tožena stranka bi morala torej dokazati, da škoda, ki nedvomno izvira iz njenega posameznega dela, ni nastala po njeni krivdi, da je torej za stanovanje skrbela kot dober gospodar. Dokazno breme, da škoda ni nastala po krivdi tožene stranke, je torej na njeni strani.
dopolnilni sklep o dedovanju – dodatni sklep o dedovanju – zavrnitev predloga – zavrženje predloga
Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če naknadno zve za obstoj premoženja. Dopolnilni sklep o dedovanju pa pride v poštev, če sodišče v sklepu o dedovanju ni vključilo vsega znanega premoženja. Sprememba zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah po izdaji sklepa o dedovanju na njegovo popolnost ne more vplivati.
OZ člen 274, 283. ZPP člen 11, 212, 214, 214/2, 452, 453.
nadomestna izpolnitev – subrogacija – prenehanje terjatve – pobotni ugovor – nemožnost uporabe vozila – priznana dejstva – zloraba pravic
Tožnik je smiselno navajal, da je v dogovoru s tožencem založil zanj, kar je C. zahteval, da bi mu toženec to nato povrnil. Tožnik sicer res ni izkazal, da je plačal računalnik v gotovini, je pa očitno prišlo do nadomestne izpolnitve po določilu 283. člena OZ, (vse v soglasju med tožnikom in C., kateri toženec ni ugovarjal). Terjatev do C. je tako poravnana, zato mora toženec poravnati terjatev tožniku na podlagi subrogacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ker tožena stranka ni dokazala, da je preverila možnost zaposlitve tožnika na drugih delih (tožena stranka je imela na razpolago delo, ki bi bilo za tožnika ustrezno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.