zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.
vrnitev premoženjskih pravic članov agrarnih skupnosti – taksna obveznost
ZPP in ZST-1 sta glede na ZVPAS kasnejša zakona in glede na to, da urejata plačevanje sodnih taks v pravdnem postopku, tudi lex specialis in derogirata določbo 71. člena ZDen, na katero se sklicuje pritožnik.
aktivni družbenik – uveljavljanje terjatev družbe – materialno procesno vodstvo – zahtevek poroka
Tožnik ima kot aktivni družbenik, ki je že odgovarjal za dolgove svoje družbe, tudi pravico do uveljavljanja terjatev, ki so sicer pripadale izbrisani družbi.
Če je tožnik izpolnil obveznost kot porok in izvedel gradbena dela v višji vrednosti, kot je bilo določeno s pogodbo in to naloženo dolžniku, nima pravice zahtevati od dolžnika vračila vrednosti teh preplačanih gradbenih del, ima pa pravico zahtevati od upnika oziroma toženk, če takšnim gradbenim delom nista nasprotovali oziroma so bila izvršena v okviru pogodbenega dogovora.
Za odločanje o tožbenem zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po kolektivni pogodbi se uporabi materialno pravo (kolektivna pogodba), ki velja v času (nezakonitega) prenehanja delovnega razmerja in ne v času, ko postane odločitev o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pravnomočna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0072841
SPZ člen 99.
povrnitev škode zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice – protipravno ravnanje - trditvena podlaga – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo – pomanjkljive trditve
Glede na to, da je že nasprotna stranka vzpodbujala tožnika k ustrezni dopolnitvi pomanjkljive trdivene podlage, le-ta pa se ni izkazala za odločilno šele na podlagi uporabe zakonske določbe, na katero tožnik tekom postopka ni bila dolžna računati, temveč je substanciranje protipravnosti ravnanja breme vsake stranke, ki se sklicuje na obstoj civilnega delikta, dolžnost materialnega procesnega vodstva sodišča ni segla tako daleč, da bi tožnika k dopolnitvi trditvene podlage morala še posebej pozivati, saj bi ravno takšno postopanje porušilo razpravno ravnotežje med strankama.
Če očitana dejanja objektivno predstavljajo dejanja vznemirjanja, katerih prepoved je bila naložena toženi stranki s pravnomočno sodbo, torej ugotavljanje (domnevnega) lastništva kot odločilnega dejstva za ugotovitev aktivne legitimacije tožnika za vtoževani zahtevek ni predmet dokaznega postopka v tej pravdi, saj je sodišče med istima strankama v drugi pravdi že pravnomočno odločilo, da tožena stranka ne sme vznemirjati lastninske pravice tožnika, ker je takšno vznemirjanje protipravno.
ZPP člen 154, 155, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
motenje posesti – odklop elektrike – ugovor pravice do posesti – pravdni stroški – obrazloženost odmere stroškov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
gradnja na tujem zemljišču - poštenost graditelja - dobrovernost - uporaba pravnih pravil ODZ
Sodišča so morala pri uporabi pravil ODZ ugotavljati in presojati, ali so in v kakšni meri, v skladu s tedanjo socialistično družbeno ureditvijo in njenim pravnim redom. Pri presoji pravnih posledic takrat nastalih pravnih razmerij je zato treba navedena pravila uporabljati v kontekstu takratnih družbenih razmer in takratne sodne prakse, ki je od pravnih pravil odstopala, če niso bila v skladu s tedanjim družbenim in pravnim sistemom.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot materialno pravo v konkretni zadevi uporabilo prvi odstavek 131. člena OZ, ter se je ukvarjalo s predpostavkami odškodninske obveznosti, in sicer nastankom škode, nedopustnim ravnanjem, vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornostjo povzročitelja škode.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika
Breme dokazovanja omejitve izvajalčeve pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - primerna odškodnina - valorizirana akontacija
Skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 19.500,00 EUR. Ta se zmanjša za nesporni znesek valorizirane akontacije za nepremoženjsko škodo na dan prvostopnega sojenja – za 21.648,00 EUR. To pa pove, da je bila tožeča stranka za vtoževano škodo že v celoti poplačana.
OZ člen 168. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-11.
aktivna legitimacija - zastopanje društva - sklep društva o izključitvi iz članstva - odpoved sponzorske pogodbe - izgubljen dobiček
V konkretnem primeru zato ni moč uporabiti Pravilnika in Rokoborsko društvo R izključiti, saj Statut kot temeljni akt RZS ne predvideva izključitev člana. Tako toženka ni imela pravne podlage za izključitev tožnika iz svojega članstva in zato tak skupščinski sklep ne more biti veljaven.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021267
OZ člen 34, 87, 87/2, 131, 198, 390. ZDen člen 26. ZPP člen 7, 7/1, 212.
ničnost pogodbe – kondikcija – fakultativna obveznost – uporaba tuje stvari v svojo korist - »dejanska razlastitev« - razpravno načelo – vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank
Ničnost predstavlja osnovno civilnopravno sankcijo za pogodbo, ki nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom. Sicer drži, kakor zatrjuje pritožba, da more v tem primeru vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi nične pogodbe prejela (naturalna restitucija ali denarna vrednost izpolnitve), vendar prezre, da je kondiciranje utemeljeno le, če je bilo na podlagi nične pogodbe sploh realizirano kakšno izpolnitveno ravnaje (npr. dajatev, storitev). Tega pa sodišče prve stopnje v zvezi s pogodbo o neodplačnem prenosu z dne 8. 7. 2005 ne ugotavlja.
Vzajemno vračanje na osnovi nične pogodbe izpolnjenih obveznosti bi namreč lahko uveljavljale zgolj pogodbene stranke.
Tožeča stranka v razmerju do tožene stranke s predmetno tožbo uveljavlja izpolnitev fakultativne obveznosti (390. člen OZ), saj zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, česar se tožena stranka lahko razbremeni s plačilom vrednosti spornih nepremičnin (facultas alternativa). Z ozirom na to, da tožena stranka to svojo pravico, da obveznost iz tožbenega zahtevka izpolni s plačilom denarnega zneska 57.488,00 EUR, lahko uresniči vse do trenutka, ko se upnik (tožeča stranka) začne poplačevati v postopku prisilne izvršbe, je k plačilu tega denarnega zneska s sodbo niti ni dopustno zavezati.
storitve upravljanja – poslovodstvo brez naročila – prepovedana gestija
Gestija pomeni izjemo od načelnega nevmešavanja v tuje zadeve, zato mora biti presoja o danih pogojih za uporabo pravil o nujni oziroma koristni gestiji zožujoča. Pojem stroškov upravljanja, katere tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, ne sodi niti v pojem nujne niti v pojem koristne gestije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0021299
OZ člen 132, 164, 164/4, 168, 168/3. ZOZP člen 38.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – predpostavke odškodninske odgovornosti – leasingodajalec kot oškodovanec – premoženjska škoda – izplačilo odškodnine upravičeni osebi – pravno priznane oblike škode – strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme
Oškodovanec je v danem primeru leasingodajalec kot lastnik vozila, na katerem je nastala škoda. Dejstvo, da je račun za popravilo avtomobila poravnala leasingojemalka, za razmerje nasproti tožencu ni bistveno, je v obravnavani prometni nezgodi bilo na vozilu, sicer last leasingodajalke poškodovanih več avtomobilskih delov, kar dejansko pomeni, da je šlo za poseg v premoženjskopravno sfero lastnika vozila in ne leasingojemalke kot uporabnice vozila, pa četudi je morebiti plačala račun za popravilo avtomobila, je tožnica odškodnino za škodo na vozilu izplačala upravičeni osebi, katere premoženje je bilo zmanjšano ob škodnem dogodku.
ZPP člen 153, 153/3, 154, 154/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/8.
stečajni postopek – prijava terjatve – priznanje terjatve – načelo uspeha v pravdi – pripoznava terjatve – pravdni stroški
Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
Vprašanje veljavnosti prodajnih pogodb kot materialnih podlag za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, predstavlja predhodno vprašanje, od katerega bo odvisna odločitev o izbrisni tožbi.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - izliv vode - obseg škode - trditveno in dokazno breme
Odškodninska odgovornost tožene stranke temelji na določilu prvega odstavka 16. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki določa, da je etažni lastnik odgovoren za škodo, ki izvira iz njegovega posameznega dela in ki nastane na drugih posameznih delih ali skupnih delih v skladu s pravili, ki urejajo odškodninsko odgovornost. Glede na takšno zakonsko določilo se domneva, da je škodo, ki izvira iz enega posameznega dela in je nastala na drugem posameznem delu, povzročil etažni lastnik prvega posameznega dela, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Tožena stranka bi morala torej dokazati, da škoda, ki nedvomno izvira iz njenega posameznega dela, ni nastala po njeni krivdi, da je torej za stanovanje skrbela kot dober gospodar. Dokazno breme, da škoda ni nastala po krivdi tožene stranke, je torej na njeni strani.
dopolnilni sklep o dedovanju – dodatni sklep o dedovanju – zavrnitev predloga – zavrženje predloga
Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če naknadno zve za obstoj premoženja. Dopolnilni sklep o dedovanju pa pride v poštev, če sodišče v sklepu o dedovanju ni vključilo vsega znanega premoženja. Sprememba zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah po izdaji sklepa o dedovanju na njegovo popolnost ne more vplivati.
OZ člen 274, 283. ZPP člen 11, 212, 214, 214/2, 452, 453.
nadomestna izpolnitev – subrogacija – prenehanje terjatve – pobotni ugovor – nemožnost uporabe vozila – priznana dejstva – zloraba pravic
Tožnik je smiselno navajal, da je v dogovoru s tožencem založil zanj, kar je C. zahteval, da bi mu toženec to nato povrnil. Tožnik sicer res ni izkazal, da je plačal računalnik v gotovini, je pa očitno prišlo do nadomestne izpolnitve po določilu 283. člena OZ, (vse v soglasju med tožnikom in C., kateri toženec ni ugovarjal). Terjatev do C. je tako poravnana, zato mora toženec poravnati terjatev tožniku na podlagi subrogacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ker tožena stranka ni dokazala, da je preverila možnost zaposlitve tožnika na drugih delih (tožena stranka je imela na razpolago delo, ki bi bilo za tožnika ustrezno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.