Tožbeni zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik v tem sporu (za zagotovitev zaposlitve, ponudbe zaposlitve pri drugi družbi, plačilo na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju, plačilo stroškov zdravniških pregledov, ipd.) temeljijo na civilnopravni pogodbi o poslovnem sodelovanju med tožnikom in toženo stranko, čeprav sta stranki to pogodbo poimenovali individualna pogodba o zaposlitvi. S pogodbo se je tožena stranka zavezala tožniku zagotavljati delo pomočnika direktorja v njej odvisnih družbah oziroma v družbah skupine A.. Na podlagi takšne pogodbe tožena stranka ni bila delodajalec, tožbeni zahtevek pa ne izvira iz delovnega razmerja, ampak iz trajnega dolžniškega razmerja po določbah OZ.
gradnja na tujem zemljišču - poštenost graditelja - dobrovernost - uporaba pravnih pravil ODZ
Sodišča so morala pri uporabi pravil ODZ ugotavljati in presojati, ali so in v kakšni meri, v skladu s tedanjo socialistično družbeno ureditvijo in njenim pravnim redom. Pri presoji pravnih posledic takrat nastalih pravnih razmerij je zato treba navedena pravila uporabljati v kontekstu takratnih družbenih razmer in takratne sodne prakse, ki je od pravnih pravil odstopala, če niso bila v skladu s tedanjim družbenim in pravnim sistemom.
delitev solastnine – civilna lastnina – fizična delitev – ohranitev solastninske skupnosti na stvari, ki je predmet delitve
Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. Ne glede na to napačna uporaba SPZ namesto ZNP ni vplivala na materialnopravno pravilnost izpodbijane odločitve.
Temeljni namen postopka za delitev stvari v solastnini je resda prenehanje solastnine, vendar pa to ni v vsakem primeru posledica tega postopka. ZNP ne daje nobene opore za sklepanje, da se tudi po zaključku postopka ne ohrani solastninska skupnost bodisi z manjšim številom solastnikov bodisi v manjšem obsegu, če je taka volja tistih, ki ostanejo v solastninski skupnosti
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067887
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZPP člen 70, 70-6.
odškodninska odgovornost države – elementi civilnega delikta – protipravno ravnanje sodišča – izločitveni razlog – snemanje naroka
Odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP so predvsem okoliščine osebne narave, kot npr. prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov, pooblaščencev.
Sodnik lahko tako pri vodenju zapisnika o glavni obravnavi izbira med klasično in sodobnejšo metodo vodenja zapisnika, snemanje naroka pa ni pravica tožnika, pač pa se o tem odloči sodnik, ki vodi postopek.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – neupravičena pridobitev – nepošteni prejemnik odškodnine – res iudicata
Določba 195. člena OZ varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten, pri čemer je lahko pošten zgolj tisti prejemnik odškodnine, ki se ne zaveda in se ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Tožnik se na to ne more sklicevati, saj je bil hkrati z nakazilom odškodnine opozorjen o vložitvi pravnega sredstva in s tem možnosti vrnitve izplačane odškodnine.
Kadar bi zaradi toženčevega (dolžnikovega) ravnanja/razpolaganja kasnejša ugotovitev pravice v sodbi izgubila ves pomen, je možno tudi zavarovanje „ugotovitve“ (ugotovitvene odločbe).
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055501
ZIZ člen 44, 44/3, 45, 45/4, 46. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 280.
ustavitev izvršbe – ločitvena pravica – začetek stečajnega postopka – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – konec izvršilnega postopka
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so namreč predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi, ko se lahko opravlja izvršba, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
služnost v javno korist – pogodba o ustanovitvi služnosti – neprava služnost – prepoved odtujitve in obremenitve – ničnost pogodbe
Ustanovljena služnost v javno korist (za postavitev omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture ter njihovo nemoteno delovanje) ima elemente stvarne služnosti (pri služnosti v javno korist, gre za obremenitev lastnika zemljišča, da nekaj trpi) in osebne služnosti (ni ustanovljena v korist določenega zemljišča, temveč v korist določene osebe, to je nosilca določene infrastrukturne dejavnosti) in je še najbolj podobna nepravi služnosti, ki jo ureja 226. člen SPZ. V primeru, da do ustanovitve služnosti v javno korist pride na sporazumni podlagi, stranke sklenejo pogodbo (zavezovalni pravni posel), za katero se uporabljajo določbe SPZ o ustanovitvi osebne služnosti.
Vknjižena prepoved ima res učinek „erga omnes“, kar pa ne pomeni, da so pogodbe, sklenjene v nasprotju z vknjiženo prepovedjo odsvojitve in obremenitve, avtomatično nične.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - odločilno dejstvo - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v šestmesečnem roku od nastanka razloga, ki je določen v ZDR, se v tem delu izpodbijane sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo zavrnjen, ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0072841
SPZ člen 99.
povrnitev škode zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice – protipravno ravnanje - trditvena podlaga – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo – pomanjkljive trditve
Glede na to, da je že nasprotna stranka vzpodbujala tožnika k ustrezni dopolnitvi pomanjkljive trdivene podlage, le-ta pa se ni izkazala za odločilno šele na podlagi uporabe zakonske določbe, na katero tožnik tekom postopka ni bila dolžna računati, temveč je substanciranje protipravnosti ravnanja breme vsake stranke, ki se sklicuje na obstoj civilnega delikta, dolžnost materialnega procesnega vodstva sodišča ni segla tako daleč, da bi tožnika k dopolnitvi trditvene podlage morala še posebej pozivati, saj bi ravno takšno postopanje porušilo razpravno ravnotežje med strankama.
Če očitana dejanja objektivno predstavljajo dejanja vznemirjanja, katerih prepoved je bila naložena toženi stranki s pravnomočno sodbo, torej ugotavljanje (domnevnega) lastništva kot odločilnega dejstva za ugotovitev aktivne legitimacije tožnika za vtoževani zahtevek ni predmet dokaznega postopka v tej pravdi, saj je sodišče med istima strankama v drugi pravdi že pravnomočno odločilo, da tožena stranka ne sme vznemirjati lastninske pravice tožnika, ker je takšno vznemirjanje protipravno.
Uporaba manjšega ročnega električnega vrtalnega stroja tudi v takšnih razmerah, v katerih je tožnik delal (na relativno majhnem prostoru in v nerodni drži), ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Pri presoji, ali gre za nevarno stvar oziroma za nevarno dejavnost, gre za materialnopravno presojo.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, ki so izredne, ki presegajo običajne vsakdanje nevarnosti in ki jih kljub zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče preprečiti.
statusno preoblikovanje s. p. - pravno nasledstvo – razširitev tožbe
Ker se je prvotno tožena stranka kot podjetnik posameznik statusno preoblikovala v prvotoženo stranko kot kapitalsko družbo, je le-ta univerzalna materialnopravna naslednica podjetnika posameznika in ne tudi drugotožena stranka (I.S.).
stvarna pristojnost – uveljavljanje več zahtevkov iz različnih pogodb
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vsaka pogodba predstavlja načeloma svojo dejansko podlago.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059773
ZZK-1 člen 243, 243/2.
izpodbijanje dednega dogovora – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice
Dosledneje bi bilo, če bi tožniki v okviru tožbenega zahtevka postavili tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke v obsegu do ¼, kar pa glede na specifično situacijo, ki nastane v primeru razveljavitve dednega dogovora, ni bilo nujno potrebno. Ni aktualno vzpostavljati prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov v posledici razveljavljenega dednega dogovora, to je vknjižbe lastninske pravice na ime zapustnika do 1/4, saj ta delež tožnikom pripada (vsakemu do 1/12) že na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in je zato dopustno uveljavljati tudi zahtevek za neposredno vknjižbo lastninske pravice v korist tožnikov na podlagi sklepa o dedovanju.
Sodišče prve stopnje je pritožnika oprostilo plačila sodnih taks, vendar taksna oprostitev učinkuje šele od vložitve predloga dalje. Ker pritožnik ni predlagal taksne oprostitve že v predlogu za obnovo postopka niti ni plačal sodne takse za to vlogo, je sodišče prve stopnje pravilno štelo predlog za obnovo postopka za umaknjenega.
Toženka se v pritožbi ne more sklicevati na kršitev določila o popravi vloge iz 108. člena ZPP, da nesklepčnosti ni mogoče odpraviti s pozivom na popravo. Napačno uporabo te določbe bi namreč morala grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nastane, ko delodajalec spremeni organizacijo (ukine delovno mesto), ne pa, ko o tem razmišlja oziroma ko spremenjeno organizacijo pripravlja. Šele od sprejema nove organizacije teče rok za podajo odpovedi.
zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.