IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061139
ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZMZPP člen 4, 63. Bruseljska uredba I člen 5, 22/5, 60. ZPP člen 18, 18/1, 18/3. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom – Bruseljska uredba I
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
služnost v javno korist – pogodba o ustanovitvi služnosti – neprava služnost – prepoved odtujitve in obremenitve – ničnost pogodbe
Ustanovljena služnost v javno korist (za postavitev omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture ter njihovo nemoteno delovanje) ima elemente stvarne služnosti (pri služnosti v javno korist, gre za obremenitev lastnika zemljišča, da nekaj trpi) in osebne služnosti (ni ustanovljena v korist določenega zemljišča, temveč v korist določene osebe, to je nosilca določene infrastrukturne dejavnosti) in je še najbolj podobna nepravi služnosti, ki jo ureja 226. člen SPZ. V primeru, da do ustanovitve služnosti v javno korist pride na sporazumni podlagi, stranke sklenejo pogodbo (zavezovalni pravni posel), za katero se uporabljajo določbe SPZ o ustanovitvi osebne služnosti.
Vknjižena prepoved ima res učinek „erga omnes“, kar pa ne pomeni, da so pogodbe, sklenjene v nasprotju z vknjiženo prepovedjo odsvojitve in obremenitve, avtomatično nične.
plačilni nalog – plačilo sodne takse iz tujine – predložitev dokazila o plačilu sodne takse – obnova postopka pred višjim sodiščem
Sistematika besedila plačilnega naloga, ločitev v dva odstavka, dopušča možnost, da se tretji in četrti odstavek izključujeta, oziroma, povedano drugače, da pri plačilu sodne takse iz tujine zadošča tisto, kar nalaga tretji odstavek plačilnega naloga, tj. navedba opravilne številke zadeve.
Glede obnove postopka pred višjim sodiščem je presoja, ali je sklicevanje na nova dejstva in dokaze brez krivde predlagatelja ali ne, v domeni sodišča prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067887
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZPP člen 70, 70-6.
odškodninska odgovornost države – elementi civilnega delikta – protipravno ravnanje sodišča – izločitveni razlog – snemanje naroka
Odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP so predvsem okoliščine osebne narave, kot npr. prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov, pooblaščencev.
Sodnik lahko tako pri vodenju zapisnika o glavni obravnavi izbira med klasično in sodobnejšo metodo vodenja zapisnika, snemanje naroka pa ni pravica tožnika, pač pa se o tem odloči sodnik, ki vodi postopek.
Bistveni del dogovora med strankam je bil v tem, da toženka prenese svoji nepremičnini v tožničino last, na račun tega pa si zagotovi stanovanje in potrebno oskrbo. Navedeno pomeni, da je šlo med pogodbenima strankama za dogovor o sklenitvi pogodbe z vzajemnimi obveznostmi oziroma da sta imeli v mislih takšno pogodbeno razmerje kot ga ureja preužitkarska pogodba. Toženka zato ob podpisu darilne pogodbe ni imela darilnega namena, ki je podlaga darilne pogodbe. Ker darilna pogodba ni imela podlage je nična.
Ker nobena od oseb, ki naj bi vstopile v pravdo namesto toženk, ki sta umrli še pred vložitvijo tožbe, ni podala soglasja za vstop v pravdo, razširitev tožbe nanje ni dopustna.
Kupec, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, nosi posledice opustitve. Zaradi varnosti pravnega prometa zakon ščiti dobrovernega pridobitelja.
stvarna pristojnost – uveljavljanje več zahtevkov iz različnih pogodb
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vsaka pogodba predstavlja načeloma svojo dejansko podlago.
res transacta – sodna poravnava – primeren izvršilni naslov – zavrženje tožbe
Sodišče ne more zavreči tožbe s sklicevanjem, da gre za pravdo o predmetu, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, če je bil na podlagi sodne poravnave vložen predlog za izvršbo zavrnjen zaradi neprimernosti izvršilnega naslova. V primeru, da bi obveljala odločitev prvega sodišča o zavrženju tožbe, bi tožnik terjatve za katero trdi, da jo ima do toženke sploh ne mogel uveljaviti, torej bi se mu odreklo pravno varstvo. Šlo bi za protipravno stanje, ki ni dopustno.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dediči – zapustnikovo premoženje
Naslovniki sklepa o dedovanju niso varovani z načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Dediči s trenutkom zapustnikove smrti zgolj pridobijo njegovo premoženje. Če pa neko premoženje v resnici ni zapustnikovo (čeprav je zemljiškoknjižno stanje drugačno), potem tega premoženja v trenutku njegove smrti pač ne pridobijo.
družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – dobra vera
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina
Priposestvovanje nepremičnine, ki je bila prej v družbeni lasti, je lahko začelo teči šele od prenehanja družbene lastnine dalje.
zamudna sodba - plača - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zamudna sodba, s katero je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačanih plač, se ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z navedbo, da tožnikove navedbe temeljijo na neresničnih podatkih, uveljavlja v pritožbi tožena stranka.
Toženka se v pritožbi ne more sklicevati na kršitev določila o popravi vloge iz 108. člena ZPP, da nesklepčnosti ni mogoče odpraviti s pozivom na popravo. Napačno uporabo te določbe bi namreč morala grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
OZ člen 275, 1028. SPZ člen 153. ZZZDR člen 56, 56/3.
zastavna pravica na nepremičnini – ustanovitev zastavne pravice za tuj dolg – - prodaja zastavljene nepremičnine - zakonita subrogacija
Zastavitelj oziroma realni dolžnik ne more zahtevati od osebnega dolžnika, da zavarovano terjatev plača sam ali da upnik najprej zahteva poplačilo iz premoženja dolžnika. Izvršbi s prodajo zastavljene stvari se lahko izogne le tako, da terjatev sam plača. S plačilom pa na podlagi subrogacije vstopi v položaj (izplačanega) hipotekarnega upnika in lahko od osebnega dolžnika zahteva povrnitev plačanega zneska. To velja tudi v primeru, ko zastavitelj ne plača zavarovane terjatve prostovoljno, temveč se hipotekarni upnik poplača iz izkupička od prisilne prodaje. Nanj torej na podlagi zakona preide izpolnjena terjatev, skupaj z vsemi ali samo nekaterimi stranskimi pravicami.
ZDR člen 31, 35, 92, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovednem roku po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavec dolžan spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in se vzdržati ravnanj, ki bi utegnila škodovati delodajalcu. Tožnik je s tem, ko je dve uri tedensko opravljal delo pri drugem delodajalcu brez soglasja tožene stranke, pri kateri je bil še zaposlen (v odpovednem roku), zagrešil kršitev po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub temu pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ni izpolnjen pogoj, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem niti do izteka odpovednega roka (tožena stranka bi tožnikovo ravnanje lahko sankcionirala z izdajo opozorila na izpolnjevanje obveznosti ali z disciplinsko sankcijo).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nastane, ko delodajalec spremeni organizacijo (ukine delovno mesto), ne pa, ko o tem razmišlja oziroma ko spremenjeno organizacijo pripravlja. Šele od sprejema nove organizacije teče rok za podajo odpovedi.
gradnja na tujem zemljišču - poštenost graditelja - dobrovernost - uporaba pravnih pravil ODZ
Sodišča so morala pri uporabi pravil ODZ ugotavljati in presojati, ali so in v kakšni meri, v skladu s tedanjo socialistično družbeno ureditvijo in njenim pravnim redom. Pri presoji pravnih posledic takrat nastalih pravnih razmerij je zato treba navedena pravila uporabljati v kontekstu takratnih družbenih razmer in takratne sodne prakse, ki je od pravnih pravil odstopala, če niso bila v skladu s tedanjim družbenim in pravnim sistemom.
zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.
ZPP člen 154, 155, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
motenje posesti – odklop elektrike – ugovor pravice do posesti – pravdni stroški – obrazloženost odmere stroškov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.