Če je solastnik brez soglasja (ostalih solastnikov) opravil nujno in potrebno prenovo strehe, je stvar njegove izbire, proti kateremu izmed solastnikov bo sodno zahteval nadomestilo nujnih izdatkov, seveda v sorazmernem delu, ki ga je dolžan vsak izmed solastnikov plačati.
Predlagatelj je utemeljeval predlog za določitev nujne poti preko dvorišča pred hišo nasprotnega udeleženca s trditvijo, da si je na parceli zgradil garažo in potrebuje pot preko sosedove parcele, da mu ne bo potrebno več puščati vozila ob cesti. Nemožnost parkiranja vozila pred svojo hišo (garaža je po ugotovitvah izvedenca premajhna) pa ne predstavlja razlogov iz 140. člena ZNP, saj takšno parkiranje ni nujno za redno izkoriščanje nepremičnine.
ZSReg v 8. točki 4. člena določa, da se pri subjektih vpisa vpisuje v zvezi s osebami pooblaščenimi za zastopanje tudi datum prenehanja pooblastila za zastopanje. Ker gre za deklaratoren vpis dejstva, ki se je že zgodilo, vpis prenehanja pooblastila zastopniku ni pogojevan z vpisom novega zastopnika oz. podelitve pooblastil novemu zastopniku.
Toženka ni motilka, saj tožnik (tudi) ni niti dokazoval, da bi bilo motilno dejanje, katerega je storila mati toženke, izvršeno v toženkino korist. Za toženkino legitimacijo ne zadostuje dejstvo (formalnega) lastništva poslovnega prostora. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena, zato sama ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla.
Dogovor pravdnih strank o ceni za opravljene mizarske storitve očitno ni bil fiksen, ampak le okviren. To izhaja že iz izpovedi pravdnih strank, pa tudi listin v spisu, saj je sam tožnik zapisal, da je končna dogovorjena cena "ca 16.000 DEM." Po določilu 2. odst. 623. čl. ZOR pa v takem primeru, če plačilo ni trdno določeno, pač pa le okvirno, določi plačilo sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Dolžnikova dohodna štampiljka na sklepu o izvršbi z datumom 18.05.2000 ne more omajati dejstva, da je njegova pooblaščena oseba na povratnici, pripeti k list. št. 6 lastnoročno izpisala datum: šestnajsti maj 2000 in prejem sklepa o izvršbi s prilogami potrdila z žigom družbe in podpisom. Tudi če bi bile resnične pritožbene navedbe, da je pri zapisu datuma prišlo do pomote, pa iz poštnega žiga na navedeni povratnici izhaja, da je bilo sodno pisanje dolžniku vročeno prav 16.05.2000. Glede na to, da je ugovorni rok 8 dni iztekel v sredo 24.05.2000, dolžnik pa je ugovor vložil v četrtek 25.05.2000, je bil ugovor vložen po izteku roka za ugovor.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 9, 9/3, 15. ZPP člen 111, 111.
pritožba - pravočasnost
Zakon o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v izvršilnem postopku smiselno uporabiti na podlagi 15. čl. ZIZ, ne določa, da bi se v rok, določen po dnevih, ne štela nedelja (prim. 111. čl. ZPP). Sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, so za štetje roka pomembni le, če se rok izteče na tak dan.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne razpolaga z listinami, ki bi utemeljevale upnikovo terjatev in da iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi blago prejel. Navedena dejstva, so pravno pomembna, saj bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanimi t.i. negativnimi dejstvi dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
Če so razlogi za to, da sklenitelju zavarovanja ni bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, izključno na strani zavarovalnice, velja zavarovalna pogodba kljub neplačani premiji še leto dni od zapadlosti premije.
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9.
plačilo stroškov
Po določbi 291. člena ZIZ je izvršitelj upravičen do povračila poštnih stroškov in stroškov fotokopiranja. Po določbi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, se kot vrednost terjatve upošteva vrednost glavnice in obračunanih obresti in ne le vrednost glavnice.
ZFPPod člen 34, 34/5, 37, 37/1, 34, 34/5, 37, 37/1.
pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Gospodarska družba, ki je ugovarjala proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen ne more uveljavljati (5. odst. 34. člena ZFPPod) v pritožbi zoper sklep o izbrisu ne more uveljavljati pritožbenih novot.
Izhodišče za presojo v konkretnem primeru je sklenjena prodajna pogodba - te tožena stranka namreč ni izpodbijala z oblikovalnim tožbenim zahtevkom. Če je tožena stranka preostanek kupnine, ki je sporen v tem gospodarskem sporu, poravnala s "kompenzacijo" (336. čl. ZOR), bi morala določno opredeliti, katero nasprotno terjatev je bodisi uveljavljala v pobot s pobotno izjavo (337. čl. ZOR) ali pa podati konkreten pobotni procesni ugovor v tej pravdi.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi na pravdo ni v odvisnosti od vprašanja, ali ena izmed obeh dedinj terja svojo izključno lastninsko pravico na avtomobilu, ki je po dosedanjih podatkih predmet zapuščine, ali morda le lastninski delež na njem. Obseg tega zahtevka je izključno v njeni dispoziciji, ne da bi bila glede tega vezana na napotitveni sklep.
Glede na to, da tožnik v 15-dnevnem roku od vročitve opomina ni plačal sodne takse, je po samem zakonu nastopila fikcija umika tožbe. Zato tudi če je sodno takso kasneje vendarle plačal, to ne more vplivati na že nastalo pravno posledico. Sklep o umiku tožbe je tako deklaratorne narave; z njim sodišče zgolj ugotavlja to, kar je nastalo po samem zakonu.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je bila žaljiva obdolžitev, da so oškodovanci storili kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjeno v okoliščinah iz 3. odst. 169. čl. KZ. Obtoženec je namreč kljub temu, da po njegovi obtožbi ni pravnomočne sodbe, dokazoval, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil. Zato je bilo zmotno stanje nepopolno ugotovljeno.
Tožnica je imela v posesti stanovanje, v katerega je pred odvzemom posesti lahko nemoteno vstopala, ker so bila vhodna vrata sneta.
Toženec ji je dejansko oblast odvzel, ko je v vrata, ki jih je ponovno montiral, vstavil ključavnico in vrata zaklenil. Zato zadošča, da zahteva tožnica zgolj izročitev ključa, saj je le zaradi zaklepanja vrat ovirana v izvrševanju posesti.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 114/2, 114, 114/1, 114/2.
obresti - zamudne obresti
Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva. Od vseh terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri. V primeru, da uveljavlja tožeča stranka obrestne obresti pa je potrebno upoštevati, da je mogoče zahtevati od neplačanih obresti zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, ne pa že od začetka stečajnega postopka. Tako tečejo v tem primeru obresti od obresti od dneva prijave upnika v stečajnem postopku.
KZ člen 181, 181/1, 214, 214/1. ZKP člen 363, 363/7, 363, 363/7.
dokazna ocena - kazenska sankcija
Sodišče prve stopnje je dovolj prepričljivo obrazložilo, zakaj je verjelo glede vseh treh kaznivih dejanj vsem trem oškodovankam in ostalim pričam, ki so potrjevale njihove izpovedbe, ne pa obtožencu.
Izrečena je ustrezna kazenska sankcija - pogojna obsodba.