Ker sodišče ni ugotavljalo, kaj pomenijo plačila po računih oziroma ali je strošek za upravnika sestavni del računa, tožbeni zahtevek pa je zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, je podano nasprotje med listinami in ugotovitvami o odločilnih dejstvih. Zato je bilo treba sodbo razveljaviti.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1. ZTPDR člen 73, 73.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - škoda
Dejanja S.M. ni mogoče opredeliti kot ravnanja, ki bi bilo v okviru njegovih oziroma ne gre za ravnanje, ki bi sodilo v področje njegovega dela, četudi je prišlo do prepira med njima zaradi uporabe parkirnega prostora, namenjenega za dežurnega voznika.
V gospodarskih sporih je z določilom 485. čl. ZPP ustanovljena posebna pristojnost po kraju izpolnitve, ki ima elektivni značaj. Tožnik tako lahko izbira med splošno in med to (posebno) krajevno pristojnostjo. Ima torej možnost, da vloži tožbo tudi glede na kraj izpolnitve pogodbe, čeprav je ta drug kot sedež tožene stranke, po katerem se ravna splošna krajevna pristojnost.
Tožeča stranka sicer v vlogi z dne 22.11.1996 ni navedla novih pomembnih dejstev, temveč je le konkretneje opredelila svojo navedbo, "da je bila tožena stranka seznanjena s tem, da dobi atest in poročilo, takoj ko plača svoje obveznosti po računu; to je bilo toženi stranki povedano ustno, saj je bila zaradi atestov večkrat pri tožeči stranki". S to navedbo pa je bila tožena stranka seznanjena (in je ni prerekala), saj ji je bila ta vloga tožeče stranke vročena.
ZKP člen 373. KZ člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4.
kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzrok za prometno nezgodo - alkoholiziranost
Tudi, če so priče izpovedale, da se jim obtoženec neposredno pred vožnjo ni zdel vinjen, je dejansko stanje glede vinjenosti pravilno ugotovljeno, ker je izvedenec sodnomedicinske stroke na podlagi ugotovljene koncentracije alkohola v obtoženčevi krvi (1,17 g/kg) ugotovil, da obtoženec ni bil sposoben za varno vožnjo.
Tožeči stranki, ki je uveljavljala lastninsko pravico s priposestvovanjem, je dolžna tožena stranka - država povrniti stroške postopka glede na uspeh v pravdi. Tožba je bila potrebna, ker tožena stranka ni izstavila zemljiškoknjižne listine, brez sodelovanja tožene stranke pa tožeča stranka ni mogla izposlovati vpisa svoje lastninske pravice na sporni parceli na svoje ime. Člen 157 ZPP v takem primeru ne pride v poštev.
Kadar zaslišanje ene od strank ni mogoče, sodišče sklene, da bo zaslišalo le eno stranko. Takšen primer je podan, če je stranka za dalj časa odpotovala v tujino in ni sporočila naslova sodišču, niti ni naslova sporočil njen odvetnik.
Vsebinsko o utemeljenosti predloga za prisilno poravnavo odločajo upniki z glasovanjem. Če upniki poravnavo potrdijo tako, da zanjo glasujejo upniki, katerih terjatve znašajo več kot 60 % vseh terjatev upnikov, ki imajo glasovalno pravico, pri tem pa niso izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka po 34. členu ZPPSL, poravnalni senat prisilno poravnavo potrdi. Po uradni dolžnosti namreč poravnalni senat ne presoja, ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji za sklenitev prisilne poravnave.
Okrnitev nujnih sredstev za opravljanje nalog lokalne skupnosti lahko predstavlja ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo, vendar mora dolžnik to dejstvo utemeljiti in izkazati. V predlogu za odložitev izvršbe pa mora dolžnik verjetno izkazati, da bo pretrpel znatnejšo škodo z izvršbo.
ZPP (1977) člen 163, 163. ZDpra člen 7, 7/1, 16, 7, 7/1, 16. ZPP člen 155, 155/2, 162, 155, 155/2, 162.
stroški zastopanja
Z določbo 16. člena ZDpra je državnemu pravobranilstvu priznana pravica, da vsa opravila, ki jih opravi za zastopano osebo, in izdatke, vrednoti po odvetniški tarifi, po kateri ji mora nato sodišče priglašene stroške tudi odmeriti (2. odst. 155. člena ZPP).
V postopku prisilne poravnave prijavijo upniki tiste terjatve, na katere učinkujeta začetek postopka in potrjena prisilna poravnava. To pa so tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka postopka prisilne poravnave (ne glede na to, ali so do tega dne tudi že dospele). Terjatev (katere nastanek temelji na pogodbi ali na zakonu) je pri tem obligacijska pravica zahtevati določeno (v konkretnem primeru denarno) izpolnitev.
V primeru prenehanja pravne osebe pride do pravnega nasledstva. Pravni nasledniki vstopijo tudi v procesna razmerja pravnega prednika, zato se pravda, ki je v teku, prekine.
Ko sodišče ne odmeri materialne škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, temveč jo tožeči stranki prisodi v višini, kot je ta znašala v času cenitve, ki jo je opravil izvedenec, gredo tožeči stranki zamudne obresti od dneva, ko je bila škoda na ta način ugotovljena in se šteje, da je takrat zapadla odškodninska obveznost tožene stranke.
V tem primeru je funkcija obresti tudi ta, da v določeni meri odpravijo izgubo zaradi padca vrednosti denarja.
razrešitev direktorja - razlogi in postopek po zakonu o podjetjih
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o podjetjih (Ur.l. SFRJ št. 46/90) so bile črtane določbe od 58. do 61. člena Zakona o podjetjih (Ur.l. SFRJ št. 76/88 in 40/89), pri čemer je 58. člen urejal razloge in postopek predčasne razrezšitve direktorja v družbenem podjetju. Črtanje te določbe pa pomeni le to, da je bilo vprašanje razrešitve direktorja v družbenem podjetju prepuščeno avtonomni ureditvi, torej pogojev za razrešitev direktorja, predsednika in članov poslovodnega odbora ni določal več zakon, morali pa so biti določeni v statutu oz. internih aktih družbenega podjetja.
Črtanje zakonsko določenih razrešitvenih pogojev ne pomeni, da je bil lahko direktor družbenega podjetja pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, razrešen iz kateregakoli (utemeljenega) razloga.
Telefonska vznemirjanja pomenijo kršitev nedotakljivosti osebnosti, osebnega in družinskega življenja in s tem okrnitev pravic osebnosti.
Dolgotrajna in pogosta telefonska vznemirjanja, ko se vsakovrstne neprijetnosti kumulirajo in potencirajo, imajo za posledico dovolj intenzivne duševne bolečine, ki predstavljajo pravno upoštevno nepremoženjsko škodo iz prvega odst. 200. čl. ZOR.
SKPG-90 je v 2. tč. 38. čl. določila jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe in je pravica do jubilejne nagrade na podlagi teh določb, v skladu z 2. odstavkom 80. člena ZTPDR, neposredno iztožljiva.