Prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca ne pomeni avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja, saj je zasebni delodajalec lahko zavezan delavcu tudi še naprej v svojstvu fizične osebe, če je nezakonito izvedel postopek prenehanja delovnega razmerja.
Ker kupec ni doplačal manjkajočega dela kupnine, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je prodajo razveljavilo in določilo novo prodajo. Odredba o doplačilu kupnine ni sklep, proti kateremu bi bil kupec pravno sredstvo.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDS člen 67, 67/1, 67/2, 67, 67/1, 67/2.
plača - razporeditev
Tožnik, ki je prešel na delo k toženi stranki - davčni upravi iz APPNI (SDK), ni mogel ohraniti enake plače po določbi 2. odstavka 67. člena zakona o davčni službi, saj je bil na novo delovno mesto inšpektorja III. razporejen skladno s sistemizacjio delovnih mest, ki jo je tožena stranka sprejela še pred tožnikovo zaposlitvijo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti glede celotne terjatve obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Pritožbenih navedb, da iz računov ni razvidno, na koga se nanašajo stroški reprezentance oz. restavracije, dolžnik v ugovoru ni podal, čeprav so mu bili sporni računi predloženi, zato jih sedaj ni mogoče več upoštevati, saj ne gre za ugovor po izteku roka.
Odločba postane pravnomočna, ko je pritožba zavrnjena ali ko se proti njej več ni mogoče pritožiti. Če je bila pritožba vložena le zoper en del odločbe, postane ta v ostalem delu pravnomočna po izteku pritožbenega roka.
Sodišče prve stopnje je dolžnika kot taksnega zavezanca z dopisom z dne 3.1.2000 (na listovni štev. 49) pozvalo, da predlog za oprostitev sodnih taks dopolni v skladu s 3. odst. 13. člena ZST in ga pri tem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru predlog zavrglo. Dolžnik ni oseba, ki bi bila vešča prava, zato se zdi mogoče, da se je dolžniku ob takem pozivu (z dopisom), zdelo dovolj predložiti Potrdilo o višini katastrskega dohodka ter o oprostitvah in olajšavah od dohodka iz kmetijstva, ki ga je izdal DURS. Dolžnik zgolj na podlagi citiranega zakonskega določila (13. člen ZST) ne more vedeti, da predložena dokazila ne zadostujejo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse napačna.
Dolžnik v ugovoru zatjuje, da ni izdal nobene naročilnice niti podpisal pogodbe, na podlagi katere bi mu upnik lahko zaračunal stroške, smiselno torej da z upnikom ni v poslovnem razmerju. S temi dejstvi je nasprotoval izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da med upnikom in dolžnikom obstoji poslovno razmerje, mora dokazati upnik.
Vdova po zapustniku ne glede na šibko socialno stanje ne more utemeljeno zahtevati povečanje dednega deleža, kadar deduje z dediči prvega dednega reda.
Toženka ni motilka, saj tožnik (tudi) ni niti dokazoval, da bi bilo motilno dejanje, katerega je storila mati toženke, izvršeno v toženkino korist. Za toženkino legitimacijo ne zadostuje dejstvo (formalnega) lastništva poslovnega prostora. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena, zato sama ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla.
Če je solastnik brez soglasja (ostalih solastnikov) opravil nujno in potrebno prenovo strehe, je stvar njegove izbire, proti kateremu izmed solastnikov bo sodno zahteval nadomestilo nujnih izdatkov, seveda v sorazmernem delu, ki ga je dolžan vsak izmed solastnikov plačati.
Več istovrstnih kaznivih dejanj istega storilca bo mogoče pravno opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje le, če bodo podani taki povezovalni dejavniki, ki kažejo na to, da so dejanja posledica takega ravnanja storilca, ki se v življenju kaže kot takšna celota, da v njej posamezna dejanja izgubijo svojo individualnost in prevzamejo naravo sestavnih delov celote. Na tak način so v obravnavani kazenski zadevi povezana dejanja oziroma ravnanja obdolženca, ki so opisana pod tč. IV in V izreka sodbe in jih je sodišče prve stopnje pravilno pravno opredelilo kot eno (nadaljevano) kaznivo dejanje poneverbe in eno nadaljevano kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev. Med kaznivimi dejanji goljufije, ki jih je storil obtoženec, pa takih povezovalnih dejavnikov ni. Ponavljanje kaznivih dejanj v določenem časovnem obdobju še ni povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja, pač pa je to časovna kontinuiteta, ki dejanja povezuje. Običajno bodo to zelo kratki časovni presledki med posameznimi istovrstnimi dejanji oziroma taki presledki, ki kažejo na to, da je podan tudi enoten psihični odnos storilca do storjenih kaznivih dejanj, ki se pri kaznivih dejanjih goljufije, če ta niso storjena na škodo istega oškodovanca, lahko izkazuje le kot enoten vnaprejšnji naklep storilca za storitev vseh bodočih kaznivih dejanj. Tudi dejstvo, da je obtoženec kazniva dejanja goljufije storil na območju mesta Ljubljana, dejanja ne povezuje v celoto. Enotnost prostora, ki je povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja bo podana le takrat, če storilec za storitev kaznivega dejanja izrablja nek določen prostor. Tudi dejstvo, da je obtoženec uporabljal notarske zapise ene notarke, kaznivih dejanj goljufije ne povezuje v celoto. Zato v pritožbi zagovornika uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka. Če tožnik takse ni plačal, ker je zastarala to pomeni samo, da je ni mogoče (več) prisilno izterjati, ne pa tudi, da je plačilo takse prenehalo biti procesna predpostavka.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
Z ugovorno navedbo, da predložene dobavnice s strani dolžnika (prevzmenika) oz. njegovega zastopnika niso podpisane, je dolžnik smiselno zanikal, da bi prejel blago, katerega plačilo izterjuje upnik. Navedeno dejstvo je pravno pomembno, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanim t.i. negativnim dejstvom dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
Ali je z listino, ki jo predloži tožeča stranka, kaj dokazano ali nič, je odvisno od trditev nasprotne stranke. Tudi toženo stranko namreč v pravdi zadene trditveno in dokazno breme.
V določbi 4. odst. 34. člena je ZFPPod uredil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o izbrisu gospodarske družbe, pri čemer je le-to omejil zgolj na gospodarsko družbo, družbenike oz. delničarje in upnike gospodarske družbe.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Ker toženec, ki je sicer tožnikov brat, ni sklenil s tožnikom najemne pogodbe, niti kakršnegakoli drugega dogovora, na podlagi katerega bi lahko uporabljal stanovanje, je kljub dejstvu, da je v tem stanovanju živel od svojega otroštva in v času privatizacije, pa vse do danes uporablja stanovanje nezakonito in je utemeljena tožba za izpraznitev iz stanovanja.
Dolžnikova dohodna štampiljka na sklepu o izvršbi z datumom 18.05.2000 ne more omajati dejstva, da je njegova pooblaščena oseba na povratnici, pripeti k list. št. 6 lastnoročno izpisala datum: šestnajsti maj 2000 in prejem sklepa o izvršbi s prilogami potrdila z žigom družbe in podpisom. Tudi če bi bile resnične pritožbene navedbe, da je pri zapisu datuma prišlo do pomote, pa iz poštnega žiga na navedeni povratnici izhaja, da je bilo sodno pisanje dolžniku vročeno prav 16.05.2000. Glede na to, da je ugovorni rok 8 dni iztekel v sredo 24.05.2000, dolžnik pa je ugovor vložil v četrtek 25.05.2000, je bil ugovor vložen po izteku roka za ugovor.
SZ člen 42, 42/1, 42/1-1, 42, 42/1, 42/1-1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Kadar tožnik od lastnika, ki mu je bilo stanovanje vrnjeno z denacionalizacijo, zahteva sklenitev najemne pogodbe, je zavarovanje z začasno odredbo, s katero naj se tožencu prepove sklenitev take pogodbe s tretjo osebo, brez podlage, ker tožnika, ki kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice stanovanje zaseda, ščitijo določila SZ o pogojih za oddajo v najem.