Konvencija MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu pravice do sindikalnega organiziranja člen 2. Splošna deklaracija OZN o človekovih pravicah člen 23, 23-4. URS člen 76. ZTPDR člen 4, 4/1, 89. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 360, 360/1. ZDSS člen 14, 14/1, 41, 41/1, 52, 57, 57/4. SKPG-97 člen 61. ZRS člen 2, 3, 6, 9, 10, 10/3.
kolektivni delovni spor - priznanje reprezentativnosti sindikata
Če delodajalec zavrne zahtevo sindikata po priznanju reprezentativnosti, lahko sodišče, če ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji, razveljavi odločitev delodajalca in samo prizna sindikatu status reprezentativnosti.
ZGJS člen 73, 73/5, 73/6, 73, 73/5, 73/6. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 33, 33/1, 33/2. ZZLPPO člen 2, 8, 2, 8. ZFPPod člen 37, 37/1, 37/2, 37, 37/1, 37/2.
družbeni kapital - kapitalska družba
Prehod družbenega kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe je odvisen od predhodne ocenitve vrednosti deleža družbenega kapitala v premoženju družbenega podjetja.
Za skrajšano firmo ni nujno, da vsebuje vse dodatne sestavine (fantazijski dodatek) iz 13. člena ZGD. Zadošča, da od navedenih sestavin vsebuje vsaj tisto, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb.
Če sodiče v odškodninskem sporu navede le to, katere cestnoprometne predpise je udeleženec prekršil, ne pa tudi tega, v čem so te kršitve prispevale k nastanku škodnega dogodka, potem sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, v tem primeru o vzročni zvezi kot sestavini odškodninske obveznosti.
ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1. URS člen 34, 35, 38, 39, 34, 35, 38, 39.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev časti in dobrega imena - varstvo osebnih podatkov
Z objavo seznama v časopisu je tožena stranka kršila pravice tožnikov do osebnega dostojanstva, zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Sklicevanje tožene stranke na pravico do svobode izražanja in javnega obveščanja v tem primeru ni utemejeno, ker je ta pravica zaradi poseganja v druge človekove pravice omejena.
Sodišče prve stopnje je dolžnika kot taksnega zavezanca z dopisom z dne 3.1.2000 (na listovni štev. 49) pozvalo, da predlog za oprostitev sodnih taks dopolni v skladu s 3. odst. 13. člena ZST in ga pri tem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru predlog zavrglo. Dolžnik ni oseba, ki bi bila vešča prava, zato se zdi mogoče, da se je dolžniku ob takem pozivu (z dopisom), zdelo dovolj predložiti Potrdilo o višini katastrskega dohodka ter o oprostitvah in olajšavah od dohodka iz kmetijstva, ki ga je izdal DURS. Dolžnik zgolj na podlagi citiranega zakonskega določila (13. člen ZST) ne more vedeti, da predložena dokazila ne zadostujejo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse napačna.
Prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca ne pomeni avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja, saj je zasebni delodajalec lahko zavezan delavcu tudi še naprej v svojstvu fizične osebe, če je nezakonito izvedel postopek prenehanja delovnega razmerja.
Dolžnikova dohodna štampiljka na sklepu o izvršbi z datumom 18.05.2000 ne more omajati dejstva, da je njegova pooblaščena oseba na povratnici, pripeti k list. št. 6 lastnoročno izpisala datum: šestnajsti maj 2000 in prejem sklepa o izvršbi s prilogami potrdila z žigom družbe in podpisom. Tudi če bi bile resnične pritožbene navedbe, da je pri zapisu datuma prišlo do pomote, pa iz poštnega žiga na navedeni povratnici izhaja, da je bilo sodno pisanje dolžniku vročeno prav 16.05.2000. Glede na to, da je ugovorni rok 8 dni iztekel v sredo 24.05.2000, dolžnik pa je ugovor vložil v četrtek 25.05.2000, je bil ugovor vložen po izteku roka za ugovor.
Vdova po zapustniku ne glede na šibko socialno stanje ne more utemeljeno zahtevati povečanje dednega deleža, kadar deduje z dediči prvega dednega reda.
Toženka ni motilka, saj tožnik (tudi) ni niti dokazoval, da bi bilo motilno dejanje, katerega je storila mati toženke, izvršeno v toženkino korist. Za toženkino legitimacijo ne zadostuje dejstvo (formalnega) lastništva poslovnega prostora. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena, zato sama ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla.
Glede na to, da tožnik v 15-dnevnem roku od vročitve opomina ni plačal sodne takse, je po samem zakonu nastopila fikcija umika tožbe. Zato tudi če je sodno takso kasneje vendarle plačal, to ne more vplivati na že nastalo pravno posledico. Sklep o umiku tožbe je tako deklaratorne narave; z njim sodišče zgolj ugotavlja to, kar je nastalo po samem zakonu.
ZPSPP člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZOR člen 17, 17/2, 28, 28/1, 17, 17/2, 28, 28/1.
prenehanje najemnega razmerja - sporazum - obličnost
Na podlagi trditev tožene stranke, da se je izselila iz spornih prostorov neposredno potem, ko je prejela odpoved najemne pogodbe in navodilo upravnika, da zapusti poslovne prostore, je moč sklepati, da tožena stranka trdi, da je najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, prenehala na podlagi sporazuma, ne pa odpovedi.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Ker toženec, ki je sicer tožnikov brat, ni sklenil s tožnikom najemne pogodbe, niti kakršnegakoli drugega dogovora, na podlagi katerega bi lahko uporabljal stanovanje, je kljub dejstvu, da je v tem stanovanju živel od svojega otroštva in v času privatizacije, pa vse do danes uporablja stanovanje nezakonito in je utemeljena tožba za izpraznitev iz stanovanja.
Več istovrstnih kaznivih dejanj istega storilca bo mogoče pravno opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje le, če bodo podani taki povezovalni dejavniki, ki kažejo na to, da so dejanja posledica takega ravnanja storilca, ki se v življenju kaže kot takšna celota, da v njej posamezna dejanja izgubijo svojo individualnost in prevzamejo naravo sestavnih delov celote. Na tak način so v obravnavani kazenski zadevi povezana dejanja oziroma ravnanja obdolženca, ki so opisana pod tč. IV in V izreka sodbe in jih je sodišče prve stopnje pravilno pravno opredelilo kot eno (nadaljevano) kaznivo dejanje poneverbe in eno nadaljevano kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev. Med kaznivimi dejanji goljufije, ki jih je storil obtoženec, pa takih povezovalnih dejavnikov ni. Ponavljanje kaznivih dejanj v določenem časovnem obdobju še ni povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja, pač pa je to časovna kontinuiteta, ki dejanja povezuje. Običajno bodo to zelo kratki časovni presledki med posameznimi istovrstnimi dejanji oziroma taki presledki, ki kažejo na to, da je podan tudi enoten psihični odnos storilca do storjenih kaznivih dejanj, ki se pri kaznivih dejanjih goljufije, če ta niso storjena na škodo istega oškodovanca, lahko izkazuje le kot enoten vnaprejšnji naklep storilca za storitev vseh bodočih kaznivih dejanj. Tudi dejstvo, da je obtoženec kazniva dejanja goljufije storil na območju mesta Ljubljana, dejanja ne povezuje v celoto. Enotnost prostora, ki je povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja bo podana le takrat, če storilec za storitev kaznivega dejanja izrablja nek določen prostor. Tudi dejstvo, da je obtoženec uporabljal notarske zapise ene notarke, kaznivih dejanj goljufije ne povezuje v celoto. Zato v pritožbi zagovornika uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana.
Če je solastnik brez soglasja (ostalih solastnikov) opravil nujno in potrebno prenovo strehe, je stvar njegove izbire, proti kateremu izmed solastnikov bo sodno zahteval nadomestilo nujnih izdatkov, seveda v sorazmernem delu, ki ga je dolžan vsak izmed solastnikov plačati.
absolutna kršitev postopka - sodba na podlagi odpovedi - spor majhne vrednosti
Predpostavka za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po tem določilu je (med drugim), da je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo "v redu povabljena". Kaj pomeni besedilo "v redu povabljena", pa je razvidno iz 2. odst. 280. čl. ZPP (v zvezi s 442. čl. ZPP), ki opredeljuje čas, ki mora biti na voljo stranki med prejemom vabila za narok in datumom naroka.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka. Če tožnik takse ni plačal, ker je zastarala to pomeni samo, da je ni mogoče (več) prisilno izterjati, ne pa tudi, da je plačilo takse prenehalo biti procesna predpostavka.