Utemeljen je inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dejavnosti družbi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne da bi pridobila odločbo pristojnega organa, da izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje dejavnosti.
Zgolj okoliščina, da so civilne pravne osebe lahko pridobivale v last tudi nepremičnine, še ne pomeni, da so bile stvari, ki so jih uporabljale, tudi v njihovi zasebni lasti. Po 8. členu zakona o prometu z nepremičninami so družbene pravne osebe smele civilnim pravnim osebam prodati (odtujiti iz družbene lastnine) nepremičnino le na javni dražbi, sicer pa so društva in druge civilne pravne osebe smele imeti na družbenih nepremičninah pravico uporabe, ki so jih pridobivale s pravnimi posli proti plačilu, kot je to v obravnavanem primeru.
Če iz osebnostnih lastnosti tožeče stranke in s tem povezanih pravic izhaja, da zanje stranka ne more ali ne zna učinkovito poskrbeti, mora upravni organ, ob upoštevanju načela pomoči neuki stranki, ugotavljati, ali celotna oskrba, ki se stranki kot tujcu daje za delo na kmetiji, pomeni, da ji je s tem zagotovljeno preživljanje v RS.
Tržni inšpektor nima podlage za izdajo inšpekcijske odločbe, s katero prepove opravljanje gostinske dejavnosti tožniku, kateremu je poteklo začasno obrtno dovoljenje, če je ta še pred potekom obrtnega dovoljenja prosil za njegovo podaljšanje in mu je bila odločba o podaljšanju začasnega obrtnega dovoljenja vročena pred izdajo inšpekcijske odločbe.
Ker vlagatelji zahteve za denacionalizacijo (3) v postavljenem roku (8 dni) niso določili skupnega predstavnika oz. pooblaščenca, je takega predstavnika lahko med njimi določil upravni organ (2. odst. 56. čl. ZUP). Skupni predstavnik mora obveščati vse stranke v upravnem postopku, saj je zastopnik vseh strank, ki se v tem primeru (ko je določen skupni predstavnik) štejejo za procesno skupnost strank.
Ker ZDen vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču izrecno veže na pravico uporabe prejšnjega lastnika, je samo v tem primeru mogoča vzpostavitev lastninske pravice na podlagi 31. člena ZDen. To velja tudi v primeru, ko pravica uporabe še ni bila predmet dedovanja, saj zapuščina po samem zakonu preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti.
Razlog za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, da ima tujec na območju države nepremično premoženje (2. odstavek 13. člena ZTuj), je podan, če je tujec lastnik nepremičnega premoženja, kar se izkazuje z izpiskom iz zemljiške knjige oz. z drugimi listinami, iz katerih nedvomno izhaja, da je tujec lastnik nepremičnine.
Po določbi 51. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti so zdravstveni delavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika. Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki.
Če se blago uvaža carine prosto, mora carinski zavezanec ob uvozu predložiti potrdilo o izvoru blaga pristojnega organa države, iz katere se blago uvozi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je Okrožno sodišče v L. vodilo postopek, v katerem naj bi bile storjene napake, ki so podlaga za odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo, je po presoji Vrhovnega sodišča tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Vrhovno sodišče je odločilo, da naj o zadevi odloča Okrožno sodišče v C.
ZPP (1977) člen 382, 382/2.ZOR člen 154, 154/2, 174.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - povzročitev škode - podlage za odgovornost - kdo odgovarja za škodo
Ker v primeru tožbenega zahtevka M. K. vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (59.928,00 SIT) vrednosti 80.000,00 SIT ne presega, revizija tožene stranke v tem delu ni dovoljena.
Sodišči druge in prve stopnje sta ugotovili, da je tožena stranka lastnica kontejnerja, ki je bil v času škodnega dogodka prekrit s streho, ki ni bila sidrirana. Slednjo dejansko ugotovitev tožena stranka sicer z revizijo izpodbija, vendar pa to v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP). Nadalje sta sodišči ugotovili, da je v neurju dne 21.7.1991 prišlo (zato, ker streha ni bila sidrirana) do dviga strešne konstrukcije in njenega padca na vozili tožnikov. Ob upoštevanju navedenih dejanskih ugotovitev obeh sodišč tudi revizijsko sodišče nima nobenega pomisleka glede presoje, da predstavlja nezasidrana streha na kontejnerju, ki jo ob vetrovnem vremenu lahko dvigne in celo odnese (kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo), del stvari (v konkretnem primeru kontejnerja), iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, zaradi česar se za škodo, ki nastane, odgovarja ne glede na krivdo (2. odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), odgovoren pa je lastnik take stvari (174. člen ZOR).
lastninska pravica - solastnina - deleži na nerazdeljeni stvari
Tožeča stranka je zatrjevala in dokazovala, da je s tožencem solastnica do 1/2 vtoževanih stvari, ki so bile nabavljene v času skupnega dela na solastni kmetiji, toženec pa, da so te stvari njegova izključna lastnina, ker so bile kupljene le z denarjem iz njegovih dohodkov (tistih iz dela na kmetiji in tistih, ki jih je ustvaril z delom v Nemčiji). Trditveno in dokazno breme je bilo torej porazdeljeno na obe stranki. Vendar pa so dejanske ugotovitve, sprejete po zelo obsežnem in izčrpnem dokaznem postopku, bile sprejete v prid tožeče stranke oziroma povedano drugače: toženec ni dokazal niti svoje izključne lastnine niti manjšega solastninskega deleža tožeče stranke od vtoževanega.
Pravna oseba in zasebniki lahko uvažajo opremo - stroje po znižani carinski stopnji kot je predpisana v carinski tarifi, če je oprema namenjena posodobitvi ali razširitvi obstoječe proizvodnje blaga ali nudenja storitev, oziroma da gre za novo naložbo, čeprav je oprema večnamensko uporabna.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Tožena stranka v reviziji ni navedla nobenega revizijskega razloga. Predlagala je le, naj se vse gradivo še enkrat "predela" in izda sodba, ki bo pravna in humana in ki za toženo stranko ne bo krivična. Ob takih revizijskih trditvah je revizijsko sodišče, ob upoštevanju pravnoodločilnih dejstev, ki sta jih ugotovili sodišči druge in prve stopnje in na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP), opravilo le preizkus materialnopravne pravilnosti odločitev sodišč druge in prve stopnje in pri tem ugotovilo, da sta sodišči druge in prve stopnje iz razlogov, ki so obširno navedeni v obeh sodbah, materialno pravo pravilno uporabili.
POSEBNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE MOTORNIH VOZIL člen 18.
kasko zavarovanje - prenos zavarovanja na kupca avtomobila
Določbo 18. člena Posebnih pogojev za kombinirano zavarovanje motornih vozil - AK - 1991 (v nadaljevanju pogoji), v kateri je določeno, da se pravice in dolžnosti iz zavarovalne pogodbe ne prenesejo na novega lastnika, razen če se s kupoprodajno pogodbo ne sklene drugače, pa tožena stranka povsem korektno citira, vendar pa jo, kot sta presodili že sodišči druge in prve stopnje, zmotno razlaga. Kot ugotavlja sama tožena stranka, je prodajna pogodba konsezualen kontrakt. V obravnavani pravdni zadevi je bilo ugotovljeno, da sta M. B. in tožeča stranka prodajno pogodbo brez dvoma sklenila in o sklenitvi pogodbe tudi obvestila toženo stranko. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da ob prodaji pogodbeni stranki v pisni pogodbi z dne 9.10.1991 nista izrecno navedli, da se prenaša na novega lastnika tudi zavarovanje, da pa je prodajalec kljub temu ob sklenitvi pogodbe izročil kupcu (tožeči stranki) tudi vse zavarovalne police. Te so bile s strani kupca predložene tudi toženi stranki, ki je po ugotovitvah sodišča druge in prve stopnje vnesla novega kupca (tožečo stranko) v računalnik, na polici št. 0000292, ki jo je tožeči stranki izročil prejšnji lastnik, pa natipkala ime novega lastnika (tožeče stranke). Nadalje je bilo v postopku pred nižjima sodiščema tudi ugotovljeno, da je tožena stranka tožeči stranki po sklenitvi prodajne pogodbe (sklenjena je bila 9.10.1991) ravno na podlagi police št. 0000292 izplačala dne 24.1.1992 odškodnino za škodo, ki je tožeči stranki na kupljenem vozilu nastala v mesecu decembru leta 1991 (tedaj pred 11.7.1992 in s tem pred nastopom zavarovalnega primera, ki je predmet te pravdne zadeve). Ob upoštevanju vseh navedenih pravnoodločilnih dejstev so tudi po presoji revizijskega sodišča pravno zmotne trditve tožene stranke, da pogoji iz 18. člena pogojev niso izpolnjeni le zato, ker prenos zavarovanja v prodajni pogodbi z dne 9.10.1991 ni izrecno naveden.
ZKP 1977 člen 333, 333/1, 333/1-1.ZKP člen 340, 340/1, 340/1-1.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - branje zapisnika o zaslišanju priče
Ne gre za kršitev določb kazenskega postopka, ker je sodišče na glavni obravnavi, brez soglasja strank, prebralo zapisnik o zaslišanju priče, ki je odsotnost opravičila s tem, da je v porodniškem staležu, ker ima 5 mesecev starega otroka.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
Pri osebah, ki so bile člani Kulturbunda, to je predvojne nacistične organizacije, katere cilji so bili uperjeni proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ, se nelojalnost iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ domneva (3. odstavek 63. člena ZDen). Če stranka v postopku ne zatrjuje kakšnih dejstev ali okoliščin, s katerimi bi domnevo nelojalnosti izpodbijala kot dejansko neutemeljeno, upravni organ ni dolžan ugotavljati zakoniti domnevi nasprotnega dejanskega stanja.
O razdelitvi zemljišč je bilo odločeno na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil med upravnim sporom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I/94 z dne 14.9.1995, med upravnim sporom pa je bil uveljavljen tudi nov zakon o kmetijskih zemljiščih, ki v 1. odstavku 115. člena določa, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi. Upoštevajoč to pravno stanje je nova razdelitev zemljišč opravljena v skladu s pogoji 89. člena p.b. ZKZ.