povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) pozna sicer posebno obliko škode zaradi duševnih bolečin, ki jih trpi oškodovanec zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (prvi odstavek 200. člena). Ta oblika škode je spričo svojega bistva trajne narave. Zato se denarna odškodnina zanjo lahko prisodi le izjemno za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti, in sicer, če je to zmanjšanje visoke stopnje ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Ne za eno ne za drugo pa ne gre v tem primeru. Le zmanjšana moč v roki (dasiravno je tožnik fizični delavec), in to pretežno v času petinpolmesečnega bolniškega dopusta, potem pa le še dvainpol meseca do konca novembra 1992 pač ne more pomeniti ne intenzivnega zmanjšanja življenjske aktivnosti ne posebnih okoliščin. Sodišči sta tako pravilno ravnali, ko nista teh težav priznali kot posebno obliko odškodnine, marveč sta upoštevali vse opisano pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neprijetnosti med zdravljenjem.
ZZZDR člen 78, 78/1, 105, 105/2. KONVENCIJA ZDRUŽENIH NARODOV O OTROKOVIH PRAVICAH člen 12.
dodelitev otrok - razmerja staršev do otrok ob razvezi zakonske zveze - upoštevanje otrokovih želja
Pri odločanju po 1. odstavku 78.člena ZZZDR mora sodišče upoštevati oba predpisa, tj. tako 2. odstavek 105. člena ZZZDR kot 12. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, in sicer v medsebojni povezavi. V 12. členu konvencije je navedeno naslednje:
"Države podpisnice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico prostega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z otrokom, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo". Presoja tehtnosti otrokovega mnenja v kontekstu drugih okoliščin, ki vplivajo na odločitev po 2. odstavku 105. člena ali 1. odstavku 78. člena ZZZDR, torej ne more biti odvisna od presoje, kakšno naj bi bilo optimalno (s stališča objektivno ocenjenih otrokovih interesov) otrokovo mnenje glede na druge okoliščine.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine
Problem odplačevanja kredita za nakup opreme sinu ter preživljanje sina ni pravno odločilna okoliščina, ker je sin polnoleten in ima svoj poklic (tožena stranka v reviziji trdi, da je na služenju vojaškega roka). Tudi če ga tožena stranka dejansko preživlja, to preživljanje ne sme škodovati preživljanju mladoletne J., katere preživljanje ima prednost (123. člen ZZZDR).
ZDen člen 42, 42/3.ZUP člen 126. ZUS (1977) člen 42.
odškodnina - zahtevek za nadomestno zemljišče
ZDen predvideva tudi denacionalizacijo v obliki nadomestnega zemljišča kot odškodnine, vendar je ta oblika vrnitve premoženja možna le, če se zavezanec in upravičenec o tem sporazumeta (3. odst. 42. čl. ZDen).
Če je vloga tujca vložena na obrazcu za začasno bivanje v RS, ne more upravni organ obravnavati vloge za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje in jo brez izvedenega postopka zavreči po 68. čl. ZUP kot prepozno vloženo. Pred odločitvijo bi moral upravni organ stranko poučiti, da lahko in kaj lahko stori, da se to uredi.
Razrez, navijanje in konfekcioniranje aluminijaste folije pomeni proizvodno dejavnost. Pakiranje alufolije pa je storitvena dejavnost. Ker je bil uvoznik alufolije registriran ob uvozu blaga le za pakiranje blaga, mora plačati prometni davek.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Samostojna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti se prisodi oškodovancu, če gre za trajno ali vsaj trajnejše zmanjšanje teh aktivnosti. Takšna odškodnina se načeloma ne priznava, če gre za težave pri vsakodnevnih opravilih le v času zdravljenja in določen (krajši) čas po zaključku zdravljenja. Sodišča vendarle prisodijo odškodnino tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, vendar, če je močnejše intenzivnosti in če to opravičujejo posebne okoliščine.
denacionalizacija podjetij in kapitala - vračanje premoženja delničarjem
Ni v skladu z določbami ZDen verižno ugotavljanje vrednosti premoženja v pravnih osebah, v katerih je bila pravna oseba, ki je predmet denacionalizacije, delničar ali družbenik. Vrednost delnic, vloženih v druge pravne osebe, se upošteva le v njihovi nominalni vrednosti ob podržavljenju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - ekonomičnost postopka
Točna je ugotovitev Okrajnega sodišča na P., da sta zadevi, ki sta v teku pod opr. št. I P 91/93 (obravnava jo Okrajno sodišče v L., predmet spora pa je izpraznitev stanovanja) in P 264/94 (obravnava jo Okrajno sodišče na P., predmet spora pa je dodelitev drugega primernega stanovanja), povezani, vendar pa po presoji vrhovnega sodišča ne na tak način, da bi bila potrebna in utemeljena delegacija pristojnosti.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 200/2. ZPP (1977) člen 12, 12/3.
obseg povrnitve negmotne škode - deljena odgovornost - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in strah - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - - vezanost sodišča na odločbo sodnika za prekrške, pri odločanju o odškodninski odgovornosti za škodo iz civilnega delikta
Pri odločanju o odškodninski odgovornosti za škodo, ki je nastala zaradi civilnega delikta, sodišče ni vezano na odločbo sodnika za prekrške (primerjaj 3. odstavek 12. člena ZPP).
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS03370
ZTLR člen 24, 24/2.ZZK člen 6, 5, 5/4. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 196, 196/1-1.
pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem zemljišču - tožba na priznanje lastninske pravice na nepremičnini zoper zemljiškoknjižne lastnike - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo - dopustnost spremembe tožbe - revizija - dovoljenost revizije - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka
Pravico (so)uporabe ali (so)lastninsko pravico je mogoče zahtevati le od vseh lastnikov skupaj. Po zemljiškoknjižnem pravu se namreč domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Tisti torej, ki ni vpisan, mora dokazati nasprotno. To pa stori s tožbo proti zemljiškoknjižnim lastnikom (pravna pravila, povzeta v enaki vsebini v Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 33/95, 4. odstavek 5. člena in 6. člen). Le tako je mogoče doseči izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis zatrjevane pravice v lastno korist. Ni torej pomembno, ali je D. K. prodal zemljišče toženi stranki ali pa je samo dovolil gradnjo (kot izhaja iz podatkov v spisu). Tožeča stranka ni tista, ki bi bila upravičena odločati o tem, ali je in na kakšni podlagi prišlo do prenosa lastninske pravice od D. K. na toženo stranko. Tožeča stranka je le upravičena, če meni, da je pridobila kakšno pravico na gasilskem domu kot celoti, zahtevati od zemljiškoknjižnih lastnikov, da se ji ta pravica prizna.
krajevna pristojnost - izvršba na dolžnikovo denarno terjatev
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik, ki je pravna oseba, svoj sedež.
Ni razloga, da bi se za izvršbo na denarno terjatev dolžnika do njegovega dolžnika na sredstva na njegovem računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa (to je v konkretnem primeru agencija za plačilni promet), smiselno uporabilo določilo 194. člena ZIP (na katero se 207. člen ZIP tudi ne sklicuje), po katerem je za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva na računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je enota službe, ki vodi dolžnikov račun.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi podan razlog iz 68. člena Zakona o pravdnem postopku. Po tej določbi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi.
Dejstvo, da je bila upnica do pred kratkim dolga leta sodnica pri krajevno pristojnem pritožbenem sodišču (na kar vsaj posredno nakazuje tudi pritožba), predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi. Razlogi smotrnosti v obravnavani zadevi kažejo na to, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče lažje opravilo postopek.
Iz uvodnega dela 126. člena Zakona o dohodnini izhaja, da prekršek iz 3. točke tega člena (kot tudi druge prekrške po tej zakonski določbi) lahko storita dva povsem različna subjekta, to je zavezanec -
posameznik in zavezanec v zvezi z opravljanjem dejavnosti, katerima sta tudi predpisani različni kazni.
ZOR člen 46, 50, 100, 1089, 1093, 1093/1. ZPP (1977) člen 321, 322.ZNP člen 37.
poravnava - uporaba določb o dvostranskih pogodbah - predmet - kakšen mora biti predmet obveznosti - tolarska protivrednost zneska v tuji valuti
Po določilu prvega odstavka 1093. člena ZOR za poravnavo veljajo splošne določbe zakona o dvostranskih pogodbah, razen če je določeno kaj drugega. Torej veljajo tudi določila o predmetu pogodbe in njegovi določenosti ali določljivosti (46. in 50. člen ZOR). Ni potrebno, da je predmet pogodbe precizno določen, zadostuje, da je ugotovljiv, se pravi, da je določena vrsta, kvaliteta in kvantiteta, ki se da spoznati glede na okoliščine, v katerih je bila sklenjena pogodba. V danem primeru je sporen le način preračunavanja tuje valute v slovenski tolar, tega pa je mogoče ugotoviti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 14.12.1995 sprejelo pravno mnenje, po katerem gre upniku pravica, da v primeru, če med strankama pri denarni obveznosti z valutno klavzulo ni govora o uporabi določenega tečaja tuje valute in je v izpolnitvenem kraju več pooblaščenih bank z različnimi tečaji tujih valut, sam izbere menjalniški tečaj v kraju plačila in ob času plačila terjatve, in to prodajni tečaj (Pravna mnenja VSS 2/95, str.9).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - višina deleža
Nepremičnine, ki so predmet pravde, so bile kupljene v letih 1932 do 1939. Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS, št. 20/50) je v 12. členu določal, da se določbe 9. do 12. člena temeljnega zakona o zakonski zvezi (Ur. list FLRJ, št. 29/46)
uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih pred 9.5.1946, kakor tudi za premoženje, pridobljeno pred tem dnevom z delom v zakonski skupnosti. To pa pomeni, da se domneva, da so sporne nepremičnine skupno premoženje pokojnega A. Z. in pokojne M. Z. in da je zaradi zahtevka o določitvi deležev na njem (člen 8 zakona o zakonski zvezi - Ur. list SFRJ, št. 28/65, ki je veljal v času smrti A. Z.), sodišče prve stopnje za vsakega od zakoncev to storilo. Res je sicer, da navedeni predpis ni uzakonjal domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, ker bi samo taka določba nalagala toženi stranki dokazno breme o manjšem deležu pokojnega A. Z. Vendar pa že navedeno izhodišče posledično predpostavlja istočasno dokazovanje in ugotavljanje večjega deleža pokojne M. Z. Ob izostanku uzakonjene domneve o enakih deležih je dokazno breme o višini deleža posameznega zakonca na tistem, ki ga uveljavlja, v danem primeru torej tožeče stranke, ki zatrjuje obstoj enakih deležev. Posledična ugotovitev pa je v tem primeru enaka:
delež je po višini ugotovljen tudi za drugega zakonca.