bančna garancija - garancija na prvi poziv - namen garancije
Unovčenje garancije je bilo lahko upravičeno le, če je bilo izvedeno za točen namen, za katerega je bila ta dana. Res je sicer, da je bila unovčena bančna garancija dana na prvi poziv, a zgolj to ne pomeni, da ne obstajajo okoliščine, v katerih je njeno unovčenje neupravičeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057239
OT člen 18, 19, 34. ZPP člen 99, 144, 214, 337, 458, 458/1.
zamuda roka za izstavitev računa – izguba pravice terjati plačilo – spor majhne vrednosti
V kolikor zavezanec za izstavitev računa le-tega ne izstavi v določenem roku, ne izgubi pravice do njegove izstavitve in s tem pravice do plačila za opravljeno storitev. Edini institut, ko upnik s potekom časa izgubi pravico terjati plačilo, je zastaranje terjate. Seveda je z zamudo izstavitve računa upnik lahko v predpisanem prestopku, kot je na primer davčni prekršek, kar pa nedvoumno ne vpliva na vprašanje utemeljenosti terjatve po računu.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 233/7, 382, 398, 398/1,399-1, 400.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - izbrisana kazenska sodba - postopek odpusta obveznosti - ponoven odpust obveznosti - namen postopka osebnega stečaja - prenehanje ovire za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja
Osnovni namen postopka osebnega stečaja je vsaj delno poplačilo upnikov.
Ker je bilo o (ne) dopustnosti odpusta teh (istih) obveznosti že pravnomočno odločeno, ni dopusten ponoven začetek postopka odpusta obveznosti za te iste obveznosti. Dopustitev ponovnega začetka postopka bi pomenila prekomeren poseg v (ustavne) pravice upnikov, ki so že prejeli pravnomočno odločitev stečajnega sodišča, da mora dolžnik te terjatve v neplačanem delu poplačati.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Starost 63 let ni tako visoka, da dolžnik samo zaradi nje ne bi bil več sposoben pridobivati dohodkov. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi višino dolgov stečajnega dolžnika, ki je izjemno visoka (priznane so terjatve v višini skoraj 6,5 milijona EUR), razloge za višino teh dolgov in insolventnost pa dolžnik nekritično išče le zunaj svojih dejanj (kriza in zaprtje hotela X), čeprav je tudi zaprtje hotela posledica neplačevanja obveznosti do upnika.
Odpust obveznosti pomeni hkrati tudi velik, čeprav dopusten poseg v pravice upnikov, ki svojih terjatev ne bodo dobili v celoti plačanih, razen seveda upnikov terjatev, na katere odpust obveznosti ne vpliva. Tudi to je okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, ko je določalo preizkusno obdobje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0057243
ZPP člen 70, 70-6, 111, 111/4, 226, 226/3, 337, 394, 394/1, 394/1-4. ZZZDR člen 191, 208. ZST-1 člen 1, 1/3.
obnova postopka – obnovitveni razlog – pravdna nesposobnost – odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika – izločitev sodnika – novi dokaz
S podanostjo odobritve procesnih dejanj s strani skrbnika tožnika, je bila zagotovljena veljavnost procesnih dejanj tožnika v postopku, saj takšna dejanja ne ustrezajo poslom iz 191. člena ZZZDR, za katere bi bila potrebna še odobritev CSD.
ZP-1 člen 144, 114/5. ZprCP člen 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2., 2-2, 2-3.
psihoaktivna zdravila - vpliv na vozniške sposobnosti - okoliščine, ki vplivajo na odmero globe
Obdolženec namreč v zagovoru pred prvostopnim sodiščem ni zatrjeval, da mu je zdravnik, ki mu je zdravila predpisal, vožnjo dovolil in kar je posebej navedeno v njegovi zdravstveni dokumentaciji, ter da zdravila uporablja v skladu z navodilom za uporabo zdravila in pisnimi navodili zdravnika, kot to določa Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov v 4. členu navedenega pravilnika, v skladu s katerim voznik, ki se zdravi z zdravili iz 2. alineje 2. člena tega pravilnika ali prepovedanimi drogami iz 3. alineje 2. člena tega pravilnika, če so sestavina zdravil, ki so v skladu s predpisi o zdravilih na trgu v Republiki Sloveniji, lahko vozi vozilo pod navedenimi pogoji. Obdolženec je v zagovoru zgolj zatrjeval, da so snovi, ki jih je ugotovila analiza odvzetega vzorca krvi, zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik in nimajo vpliva na njegove vozniške sposobnosti. Glede na takšen zagovor obdolženca pa sodišče ni imelo nobene podlage po nadaljnjem izvajanju dokaznega postopka, saj zgolj ob prisotnosti takšnih snovi v obdolženčevi krvi šteje, da je kot voznik pod vplivom psihoaktivnih zdravil, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.
ZFPPIPP določa posebna pravila prijavljanja pravdnih stroškov, ki upniku nastanejo do dneva začetka stečajnega postopka. Ta niso omejena le na tiste stroške, ki so upniku prisojeni s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna do dneva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Določbe ZPP o tem, kdaj nastane obveznost ene pravdne stranke, da drugi povrne njene pravdne stroške, je v primeru začetega stečajnega postopka nad toženo stranko nadgrajeno z uporabo določb ZFPPIPP o vsebini zahtevka za priznanje terjatve, ki vključuje stroške, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem postopku pred začetkom stečajnega postopka.
ZGD-1 člen 100, 100/1, 133. ZIZ člen 25, 25/1. ZFPPIPP člen 46, 296, 296/5, 350, 350/2, 350/3, 350/4, 350/5, 351, 351/4, 352, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/6.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe - začetek stečajnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - sklep o nadaljevanju izvršbe - družba z neomejeno odgovornostjo - izbris družbe z neomejeno odgovornostjo - osebna družba - pravni učinki izbrisa osebne družbe - osebna odgovornost družbenikov - subsidiarna odgovornost družbenikov - načelo enakega obravnavanja upnikov - pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku
Ker je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan na podlagi 100. člena ZGD-1 in 25. člena ZIZ (subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov osebne družbe), izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra ni imel nobenih pravnih učinkov na odgovornost družbenikov za obveznosti te družbe.
Na upnikovo pravico zahtevati plačilo obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo od osebno odgovornih družbenikov vpliva začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.
pravdni stroški - po krivdi nastali stroški - nagrada za pravdni postopek - pravna dejanja – verodostojna listina
Tožencu bi nastal strošek nagrade pooblaščencu za postopek tudi, če tožnik ne bi predhodno vložil predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ampak neposredno tožbo. Ker se nagrada pooblaščencu za vložitev ugovora, ki je nižja, všteje v nagrado za pravdni postopek, tožencu z vložitvijo ugovora niso nastali posebni stroški. Enako velja tudi za materialne stroške v pavšalnem znesku. To pa ne velja za strošek sodne takse za ugovor. Ti stroški tožencu v primeru, da bi tožnik svoj tožbeni zahtevek uveljavljal s tožbo, ne bi nastali.
ZPP člen 242/1, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 1, 4, 4/1, 12, 13. OZ člen 378.
priča – povrnitev stroškov priče – izguba na zaslužku – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo – zahteva za povračilo – pravica delodajalca do povrnitve izplačanega nadomestila plače
Povrnitev izgubljenega zaslužka mora priča zahtevati takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico.
OZ člen 6, 6/1, 197, 346, 349, 355, 355/1, 355/1-6.
zastaranje terjatev upravnika – stroški upravljanja – stroški obratovanja – poslovne stavbe – splošni zastaralni rok – triletni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – verzija
Zakonodajalec v določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ termin večstanovanjske hiše ni vključil po naključju, temveč prav z namenom, ker je želel „ugodnost“ izjemnega, enoletnega zastaralnega roka podeliti izključno dolžnikom, katerih obveznosti so nastale v zvezi s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš (in torej ne tudi dolžnikom – uporabnikom upravljavskih storitev v poslovnih stavbah).
popravni sklep – razlogi za dovoljenost popravnega sklepa
S popravnim sklepom ni dopustno spreminjati odločitve, popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne odpravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083903
URS člen 22. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 296, 296/1, 296/4, 296/5, 354, 355, 355/2, 355/3.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - zavrnitev predloga za izvršbo - prepoved dovolitve izvršbe - pravdni stroški - čas nastanka terjatve – začetek stečajnega postopka – stroški stečajnega postopka - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - paricijski rok - izvršljivost - rok za izpolnitev obveznosti - enako varstvo pravic
Četudi bi izterjevana terjatev nastala po začetku stečajnega postopka, ne gre za stroške stečajnega postopka iz 354. člena ZFPPIPP, saj pravdni stroški iz konkretnega izvršilnega naslova ne spadajo med nobene od tekočih ali občasnih stroškov stečajnega postopka, ki so našteti v drugem in tretjem odstavku 355. člena ZFPPIPP, pa tudi sicer nimajo s stečajnim postopkom nad dolžnikom prav nobene povezave.
V primeru, ko so stroški odmerjeni že z odločbo sodišča prve stopnje, sodišče druge stopnje pa ob odločanju o pritožbi to stroškovno odločitev v celoti potrdi, obveznost povrnitve stroškov ne nastane šele z odločitvijo sodišča druge stopnje, temveč že z odločitvijo sodišča prve stopnje.
izvrševanje kazni – kazen zapora – zapor ob koncu tedna – zlorabljanje načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna
Že iz jezikovne razlage sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 „če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna“ izhaja, da zakon odločitev sodišča pogojuje z neko trajnejšo oziroma večkratno (vsaj dvakratno) obsojenčevo kršitvijo prestajanja kazni zapora ob koncu tedna.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003920
ZP-1 člen 90, 114, 115, 115/2. URS člen 15, 22, 29.
pisni zagovor - poziv sodišča na pisni zagovor - pravica do izjave v postopku - sodba brez zaslišanja
Čeprav je obdolženec svojo vlogo naslovil kot pisni zagovor, na katerega sicer ni bil pozvan, bi se sodišče prve stopnje vsaj na načelni ravni do ključnih navedb v tej vlogi obdolženca vsekakor moralo opredeliti. Taka dolžnost sodišča izhaja že iz obdolženčeve pravice do izjave in do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem (15. in 22. člen Ustave RS), predvsem pa taka njegova pravica izhaja iz 29. člena Ustave RS, kjer so določene glavne kavtele glede pravnih jamstev v kazenskem in posledično tudi postopku o prekršku.
Tožeča stranka je tekom postopka na prvi stopnji navedla, da je tudi v zvezi z višino računa prišlo do pomote in da dejansko zahteva plačilo zneska 2.006,10 EUR. Sodišče prve stopnje bi takšno izjavo moralo šteti kot umik tožbe za znesek 60,00 EUR (ne kot njeno spremembo, kot napačno navaja pritožba). Sklep o izvršbi bi moralo v tem delu razveljaviti in postopek ustaviti.
nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist - domneva umika predloga za nadomestitev globe
Domneve umika predloga za nadomestitev globe ni mogoče smiselno uporabiti tako, da sodišče storilca v fazi odločanja o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe pozove k predložitvi dokazov zaradi ugotavljanja njegovega premoženjskega stanja in zmožnosti za plačilo globe, ter v primeru nepredložitve dokazov šteje, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil. Ta domneva sicer res sankcionira neaktivnost storilca v postopku za nadomestitev globe, vendar se izrecno nanaša samo na fazo postopka, ki se odvija pri centru za socialno delo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domnevna baza – subjektivni pogoj izpodbojnosti – objektivni pogoj izpodbojnosti – običajen rok izpolnitve – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditev – načelo kontradiktornosti – pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega – kondikcijski zahtevek – pobot zaradi nadomestne izpolnitve – verižna kompenzacija – stroški postopka – potni stroški pooblaščenca – odvetnik v kraju izven območja sodišča
Izpodbijani pravni dejanji sta bili storjeni v obdobju zadnjih treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka nad tožečo stranko. Zato je bila tožena stranka dolžna trditi in dokazati, da takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, ni vedela oziroma ni morala vedeti, da je tožeča stranka insolventna. Glede na domnevno bazo bi torej morala trditi in dokazati bodisi, da dejanje ni bilo storjeno v obdobju zadnjih treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka, bodisi da je ob dolžnem in skrbnem ravnanju pri sklepanju izpodbijanih poslov utemeljeno sklepala, da tožeča stranka ni insolventna.
Tožeča stranka zatrjevala obstoj verižne kompenzacije, glede katere se je sodna praksa že večkrat izrekla, da dejansko ne gre za pobot, ampak za odpuste dolga.
Tožeča stranka, ki ni bila izbrana v postopku javnega naročanja, nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. V postopkih javnega naročanja namreč lahko zainteresirana oseba (v tem primeru neizbrani ponudnik) uveljavlja ničnost pogodbe, ne pa ničnosti sklepa, s katerim je naročnik izbral drugega ponudnika ter na tej podlagi z njim sklenil predmetno pogodbo.
Tožena stranka (pravna oseba) je imela s Pošto Slovenije sklenjen dogovor o uporabi poštnega predala in sicer, da se ji vse pošiljke, naslovljene na naslov, kjer ima svoj sedež, vročajo preko poštnega predala. Zato je Pošta ravnala pravilno, ko je toženi stranki v poštnem predalu pustila obvestilo o prispelem pismu (tožbo skupaj s pozivom, da stranka odgovori na tožbo), na katerem je poštni delavec označil, kje in v katerem roku se pismo lahko prevzame in po roku pustil sodno pošiljko v poštnem predalu. Zato se tožena stranka neutemeljeno sklicuje, da ji sodna pošiljka (tožba) ni bila pravilno vročena v odgovor.