razmerja staršev in otrok - preživljanje polnoletnih otrok - redno šolanje - pravni standard - upravičen razlog za zastoj pri šolanju
Redno šolanje je pravdni standard, ki zahteva ustrezne dejanske ugotovitve pri presoji, ali gre za prenehanje rednega šolanja. Izvršilni naslov, ki je podlaga za izterjavo preživnine, lahko ob izostanku rednega šolanja ugasne le ob upravičenih razlogih. Na upniku je, da v primeru, ko zatrjuje redno šolanje, navede in z dokazi podpre svoje trditve o tem, da je do zastoja oziroma prekinitve v rednem šolanju prišlo iz razlogov, ki bi bili lahko upravičeni razlogi, zaradi katerih izvršilni naslov po plačevanju preživnine ne bi ugasnil. Upnik mora te trditve podati že v predlogu za izvršbo oziroma najkasneje v odgovoru na ugovor.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0052779
ZIZ člen 34, 57. OZ člen 343, 365, 1034. SPZ člen 154, 266, 266/2. ZTLR člen 63, 63/1.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - akcesorne terjatve - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - pretrganje zastaranja terjatve nasproti zastavnemu dolžniku - prenehanje hipoteke - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor - vročitev odgovora na ugovor
Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti.
V letu 1998 zoper dolžnika res ni bil vložen noben predlog za izvršbo, temveč je bil le ta vložen zoper družbo K d.o.o. Vendar pa je bilo z navedenim postopkom zastaranje pretrgano tudi zoper pritožnika. Pri tem je treba izhajati iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ (1019. člena ZOR), da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti.
Dejstvo, da upnik ni predlagal tretje javne dražbe, ne pomeni, da je odstopil od izterjave terjatve, ki jo je zavaroval s hipoteko, vpisano v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru pa hipoteka ne bi mogla ugasniti niti s potekom 10 let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, kot je to določeno v 154. členu SPZ, saj je nastala z vknjižbo v zemljiški knjigi v letu 1998, torej po določbah tedaj veljavnega ZTLR, ki je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika (hipoteka), ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine. Bistveni del hipoteke je poplačilna pravica, sodno uveljavljanje poplačilne pravice pa po takratni veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno (prim. tudi 2. odstavek 266. člena SPZ).
sodni penali - sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov
Sodišče šele na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda na predlog upnika sklep o izvršbi. Zakonski pogoji za določitev sodnih penalov so: (1) da je dolžnikova obveznost ugotovljena s pravnomočno odločbo, ki je izvršilni naslov, (2) da je potekel paricijski rok, (3) da je določitev penalov zahteval upnik in (4) da upnik še ni vložil predloga za izvršbo nedenarne obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082836
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 16, 17. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 14, 50, 50/1, 87, 193. ZPP člen 115, 115/2, 337, 337/1. ZPotK-1 člen 27, 27/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniške pogodbe - pristojnost za potrošniške pogodbe - ničnost pogodbe - dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo potrošnikov - dogovor o pristojnosti - uporaba slovenskega prava - preložitev naroka
Kljub določbi kreditne pogodbe o uporabi prava Češke republike tožnica kot potrošnik ni smela biti prikrajšana za zaščito, ki ji jo zagotavljajo določbe predpisov Republike Slovenije, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.
Za sklenitev sporne kreditne pogodbe toženki nista imeli dovoljenja pristojnega organa, zato je bila kreditna pogodba nična (3. odstavek 27. člena ZPotK-1).
ZOR člen 262, 358. ZGD-1 člen 592. ZIZ člen 271, 272, 273.
trajno dolžniško razmerje – prenehanje razmerja - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - kršitev pogodbe - odpovedni rok - odstop od pogodbe - začasna odredba - pripojitev družbe - subjektivna nevarnost
Pogodbi zvesta stranka ima odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve le, v kolikor uresniči pravico odstopiti od pogodbe, in le, če pogodba preneha, je pogodbi zvesta stranka prosta svoje nasprotne obveznosti in tudi svoje obveznosti, da sama sprejme izpolnitev kršilca. Če pogodba ne preneha, lahko kršilec povsem veljavno izpolni tudi kasneje in zavrnitev takšne izpolnitve pomeni kršitev obveznosti prej zveste stranke
Obligacijsko razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo trajnega dolžniškega razmerja. Upnik ima pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala s pretekom roka ali z odpovedjo.
Zavarovanje iz 592. člena ZGD-1 je mišljeno le upnikom nezapadlih, negotovih ali pogojnih terjatev, oziroma terjatev, ki še niso iztožljive.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – prirejenost dokazov – obrazloženost sklepa – dogovor o krajevni pristojnosti – izpodbijanje dogovora
Dolžnikove navedbe, da je z upnikom sodeloval na podlagi ustnega dogovora, upnik pa svojih obveznosti ni izpolnjeval v dogovorjenih rokih in z ustrezno skrbnostjo, zato je dolžniku nastajala škoda, ki je po višini presegala upnikovo terjatev, posledično je dolžnik sodelovanje prekinil, predstavljajo pravno relevantna dejstva, v zvezi s katerimi je dolžnik predlagal tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, zato je njegov ugovor obrazložen.
Dokazna sredstva po določbah ZPP so načelno enakovredna oziroma so si med seboj prirejena, kar pomeni, da se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih.
Odločitev, da je ugovor obrazložen, ni odločitev o utemeljenosti ugovora in ne gre za meritorno odločanje v pravem pomenu (o utemeljenosti ugovora bo odločeno v pravdnem postopku), zato se podrobnejša obrazložitev po ustaljeni sodni praksi ne zahteva.
Upnik je v predlogu za izvršbo označil dogovor o krajevni pristojnosti, ki mu je dolžnik v ugovoru nasprotoval. Sodišče prve stopnje je za krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani, v obrazložitev take odločitve pa ni navedlo nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo izpodbijani sklep v tem delu sploh mogoče preizkusiti.
MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082373
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 147, 147/1, 180, 186, 965. ZPP člen 286. ZZDej člen 45. ZPacP člen 20.
odškodninska odgovornost - temelje odgovornosti - protipravnost ravnanja - pojasnilna dolžnost - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - spinalna anestezija - komplikacija - zapleti pri posegu - tveganja pri posegu - pojav paraplegije - skrbnost dobrega strokovnjaka - (ne)veljavnost privolitve v poseg - vzročna zveza - zdravniška/strokovna napaka – solidarna odgovornost – odgovornost delodajalca – zavarovanje pred odgovrnostjo
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti se od zdravnika pričakuje, da pacienta opozori na redne rizike posameznega posega, to je tiste, ko so tipični, torej lastni samemu posegu in tiste, ki so statistično pogostejši, tipičnost in pogostost sta dve različni kategoriji. Kadar gre za redek zaplet, so bolj kot pogostost zapleta, pomembni nujnost posega, teža posledic in specifičnost tveganja.
Pogoj za izražanje resnične in svobodne volje je poznavanje položaja, torej bolnikova obveščenost o svojem stanju in možnostih. Zato opustitvi pojasnilne dolžnosti lahko pripišemo škodo, ki nastane zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi se mu bil bolnik sicer lahko izognil, če bi bil s svojim položajem pravilno in popolno seznanjen.
OZ člen 101, 102, 468, 638. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor neizpolnitve – nepravilna izpolnitev – neizpolnitev – grajanje napak – pravočasnost grajanja – ugovor sočasne izpolnitve – načelo kontradiktornosti
Nepravilna izpolnitev ne pomeni neizpolnitve. Zgolj v primeru neizpolnitve obveznosti pa bi bilo mogoče uveljavljati ugovor sočasne izpolnitve oziroma ugovor neizpolnjene pogodbe.
Zaslišanje strank kot dokazno sredstvo ni namenjeno zagotavljanju pravice stranke, da se v postopku izjavi, zato odločitev sodišče, da tega dokaza ne izvede, ne more predstavljati kršitve načela kontradiktornosti.
stečajni upravitelj - razrešitev upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - profesionalna skrbnost - nadzor sodišča nad poslovanjem upravitelja - vsebinski nadzor - namen postopkov zaradi insolventnosti
Ker je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, nadzor nad njegovim delom in poslovanjem opravlja sodnik, ki vodi postopek.
V okviru vodenja postopka ima sodnik pristojnost nadzora nad poslovanjem upravitelja. Ta pristojnost v ZFPPIPP sicer ni izrecno določena, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP. Nadzor ni zgolj procesne narave (zaradi zagotovitve spoštovanja zakonsko določenih rokov in hitrosti postopka), pač pa gre za vsebinski nadzor, ki izhaja predvsem iz namena postopkov zaradi insolventnosti (zagotovitve najboljših pogojev za plačilo upnikov.
pogodba o upravljanju – upravnik – aktivna legitimacija – meje danega pooblastila
Tožeča stranka kot upravnica ni upravičena terjati uporabnine od tožene stranke v svojem imenu. To bi lahko zahtevala kvečjemu v imenu lastnikov poslovnega prostora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0080939
ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 217. OZ člen 20, 101, 101/2, 251. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 23, 28, 34, 53, 55, 117.
določnost izreka sodbe - nedoločen izrek - procesni pobot - potrjena prisilna poravnava - odločanje o terjatvi po potrjeni prisilni poravnavi - pogodbena kazen - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - pogajanja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - sprememba cene zaradi spremenjenih okoliščin - uzance
Sodišče mora s sodbo odločiti o vseh zahtevkih pravdnih strank tako, da jih povzame v izrek sodbe. Če sodišče tožbenega zahtevka (ali zahtevka iz pobotnega ugovora) ne povzame v izreku sodbe, je izrek tako pomanjkljiv, da sodbe ni mogoče preizkusiti.
Pravico do pogodbene kazni je treba pridržati takoj ob sprejemu izpolnitve (pri gradbeni pogodbi pa do konca dokončnega obračuna). Namen te določbe preprečitev nastopa zakonske domneve, da se je upnik s sprejemom izpolnitve odpovedal pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
V zvezi z vprašanjem upravičenosti začasne zastopnice do povračila stroškov in plačila nagrade je pomembno le, da je bila (na tožnikov predlog) postavljena s strani sodišča prve stopnje, da ni bila razrešena in da je svojo nalogo opravila. Ker ni bila razrešena, ima s strani sodišča prve stopnje prisojeno plačilo (povračilo) svojo (pravno) podlago v sklepu, s katerim je bila postavljena.
Začasna zastopnica, ki je svojo nalogo opravila, je bila postavljena na pritožnikov predlog. Zato je ne le v skladu z zakonom, ampak tudi z razlogi pravičnosti, da je prav on dolžan slednji nastale stroške tudi povrniti.
delna oprostitev plačila sodnih taks – pravne osebe
Zgolj dejstvo, da tožeča stranka zatrjuje poslovanje s tekočo izgubo, (tudi po stališču sodne prakse) ne zadostuje za odločitev o delni oprostitvi sodnih taks v večjem znesku, niti za odločitev o obročnem odplačilu sodnih taks ali odlogu do pravnomočne rešitve v tej zadevi.
V delu, v katerem zahtevek ni bil zavrnjen, bi z odločitvijo, ki jo predlaga tožeča stranka, višje sodišče samo odločilo o zahtevku, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo v izreku izpodbijane sodbe in s tem kršilo določbe ZPP o mejah preizkusa sodbe prve stopnje. Zato je predlog višjemu sodišču za izdajo dopolnilne sodbe neutemeljen.
rok plačila – odložni pogoj – nedoločen rok – plačilo izvajalcu
Pogodbeno določilo, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
Dogovor, po katerem bi ena stranka v celoti izpolnila svojo svojo obveznost, drugi pa ne bi bilo treba plačati do nastopa odložnega pogoja in to celo v primeru, da le-ta nikoli ne bi nastopil, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja, prepovedjo zlorabe pravic ter dolžnostjo izpolnitve obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VSL0081384
OZ člen 117, 190.
subvencija za zaposlitev brezposelne osebe – sodelovalna dolžnost – predčasna prekinitev pogodbe – neupravičena pridobitev – nemožnost izpolnitve
Dolžnost, da tožeča stranka v primeru predčasnega prenehanja pogodb o zaposlitvi dotedanjim delavcem, toženi stranki napoti drugo brezposelno osebo, je sodelovalna dolžnost tožeče stranke. Opustitev te dolžnosti sicer lahko povzroči nemožnost izpolnitve preostale pogodbene obveznosti tožene stranke (zaposlitev brezposelnih oseb), vendar pa ugasnitev obveznosti tožene stranke še ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna vrniti sorazmernega dela sredstev, ki jih je po pogodbi prejela. Po ugasnitvi obveznosti tožene stranke namreč pomenijo ta sredstva koristi, ki jih je tožena stranka imela od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti.
dokaz z zaslišanjem strank – izvedba dokaza z zaslišanjem strank - postopek v sporih majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko.
Vendar če je zaslišalo samo eno stranko, to pomeni relativno bistveno kršitev določb pravnega postopka, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.
Zmotno je stališče, da se za zastaranje terjatev upravnika poslovne stavbe za plačilo obratovalnih stroškov uporabi enoletni zastaralni rok. Uporaba enoletnega zastaralnega roka v takšnem primeru bi etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki storitve (dobave) plačujejo neposredno dobaviteljem, postavila v slabši položaj od tistih, ki jih plačujejo upravniku. Prve namreč niso izvršene za potrebe gospodinjstva, zato ne zastarajo v enem letu.