povrnitev stroškov postopka – rok za priglasitev stroškov – umik tožbe – ustavitev postopka
Tožena stranka ni bila dolžna računati z morebitno ustavitvijo postopka in sproti, ob vsakem procesnem dejanju, priglašati pravdnih stroškov, zato jih je pravilno priglasila v postavljenem roku petnajstih dni, ko je bila seznanjena z umikom tožbe.
Iz zavrnilnega dela sodbe, ki se glasi: „Višji tožbeni zahtevek se zavrne.“ ni razvidno, kaj je z njim obseženo, ni jasen in ga ni mogoče preizkusiti. V izreku sodbe mora biti določno opredeljeno, kakšen tožbeni zahtevek se zavrne. Pravnomočen postane le izrek.
Sodba ne obrazloži, katere dokaze in zakaj jih je zavrnilo. Navedba v sodbi, da je „ostale dokaze zavrnilo, saj izvedeni dokazi nudijo dovolj podlage za odločitev o utemeljenosti zahtevka, kot sledi iz nadaljevanja obrazložitve“, ne ustreza standardu obrazloženosti zavrnitve dokaznih predlogov strank. Gre za pavšalno zavrnitev.
Upoštevan soprispevek je vezan na določno uveljavljan ugovor toženke, ki ga ni postavila. Zgolj neobrazložena, neopredeljena navedba, po prejemu izvedenskega mnenja izvedenca T., da je tožnik soprispeval, ne zadošča.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – posodobljeni seznam terjatev – rok – zavrnitev poenostavljene prisilne poravnave
Rok iz 4. odstavka 221.d člena ZFPPIPP je zakonski rok, ki ga ni dovoljeno podaljševati, posledice nespoštovanja navedenega roka pa določa 6. odstavek 221.d člena ZFPPIPP.
ZPP člen 7, 7/1, 216, 216/1, 216/2. ZZZDR člen 57, 59.
prosti preudarek - razpravno načelo - delež zakoncev na skupnem premoženju - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - načelo celovitosti presoje vseh razmerij med zakoncema - pomoč sorodnikov - večji prispevek enega od zakoncev
Z odločanjem po prostem preudarku ni mogoče nadomeščati pomanjkljive ali povsem izostale trditvene in dokazne podlage pravdnih strank o določenih pravno relevantnih okoliščinah, npr. v konkretnem primeru o višini zaslužkov zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.
Določanje višine deležev na skupnem premoženju zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev (59. člen ZZZDR) ne pomeni odločanja po prostem preudarku, temveč pravno presojo, ki ima svojo podlago v materialnopravni normi.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013150
ZPP člen 311, 311/1.
zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plača
Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Za delo na delovnem mestu cestninski nadzornik ni več sposoben. Zato je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga, saj je bil resnični razlog za odpoved tožnikova invalidnost. Hkrati pa mu je ponudila pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, ker drugega delovnega mesta ni imela. Kljub temu, da je tožena stranka tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz neutemeljenega razloga, ni mogoče zaključiti, da je zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je posledično podana protipravnost njenega ravnanja.
Ker je tožena stranka tožniku ponudila zaposlitev na neustreznem delovnem mestu, je tožniku sodišče prve stopnje prisodilo sorazmerni del odpravnine, do česar je glede na določbo četrtega odstavka 90. člena ZDR upravičen. Zato ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka ravnala protipravno.
V zvezi z zahtevano pisnostjo zavarovalne pogodbe oziroma njenih kasnejših sprememb (dopolnitev) se sodišče prve stopnje ni sklicevalo le na določbe OZ (1. odstavek 925. člena in 2. odstavek 51. člena) ampak prvenstveno na 1. odstavek 30. člena (za konkretni primer relevantnih) Splošnih pogojev, v katerem je jasno določeno, da so dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki. Okoliščina, da v 1. odstavku 926. člena OZ (ki opredeljuje, kaj mora biti v zavarovalni polici navedeno) ni posebej omenjen dogovor o komercialnem popustu (bonusu), ne pomeni, da ta (v kolikor je do njega v okviru zavarovalne pogodbe prišlo) predstavlja vsebino, na katero se zahteva po pisnosti (v konkretnem primeru) ne nanaša. Gre za dogovor, ki predstavlja (zgolj) del vsebine zavarovalne pogodbe (ki (so)določa višino zavarovalne premije) in mora biti kot tak (upoštevaje prvenstveno določbe prej omenjenih Splošnih pogojev) sklenjen v pisni obliki.
delna oprostitev plačila sodnih taks – pravne osebe
Zgolj dejstvo, da tožeča stranka zatrjuje poslovanje s tekočo izgubo, (tudi po stališču sodne prakse) ne zadostuje za odločitev o delni oprostitvi sodnih taks v večjem znesku, niti za odločitev o obročnem odplačilu sodnih taks ali odlogu do pravnomočne rešitve v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0080939
ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 217. OZ člen 20, 101, 101/2, 251. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 23, 28, 34, 53, 55, 117.
določnost izreka sodbe - nedoločen izrek - procesni pobot - potrjena prisilna poravnava - odločanje o terjatvi po potrjeni prisilni poravnavi - pogodbena kazen - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - pogajanja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - sprememba cene zaradi spremenjenih okoliščin - uzance
Sodišče mora s sodbo odločiti o vseh zahtevkih pravdnih strank tako, da jih povzame v izrek sodbe. Če sodišče tožbenega zahtevka (ali zahtevka iz pobotnega ugovora) ne povzame v izreku sodbe, je izrek tako pomanjkljiv, da sodbe ni mogoče preizkusiti.
Pravico do pogodbene kazni je treba pridržati takoj ob sprejemu izpolnitve (pri gradbeni pogodbi pa do konca dokončnega obračuna). Namen te določbe preprečitev nastopa zakonske domneve, da se je upnik s sprejemom izpolnitve odpovedal pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
stečajni upravitelj - razrešitev upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - profesionalna skrbnost - nadzor sodišča nad poslovanjem upravitelja - vsebinski nadzor - namen postopkov zaradi insolventnosti
Ker je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, nadzor nad njegovim delom in poslovanjem opravlja sodnik, ki vodi postopek.
V okviru vodenja postopka ima sodnik pristojnost nadzora nad poslovanjem upravitelja. Ta pristojnost v ZFPPIPP sicer ni izrecno določena, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP. Nadzor ni zgolj procesne narave (zaradi zagotovitve spoštovanja zakonsko določenih rokov in hitrosti postopka), pač pa gre za vsebinski nadzor, ki izhaja predvsem iz namena postopkov zaradi insolventnosti (zagotovitve najboljših pogojev za plačilo upnikov.
V delu, v katerem zahtevek ni bil zavrnjen, bi z odločitvijo, ki jo predlaga tožeča stranka, višje sodišče samo odločilo o zahtevku, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo v izreku izpodbijane sodbe in s tem kršilo določbe ZPP o mejah preizkusa sodbe prve stopnje. Zato je predlog višjemu sodišču za izdajo dopolnilne sodbe neutemeljen.
OZ člen 101, 102, 468, 638. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor neizpolnitve – nepravilna izpolnitev – neizpolnitev – grajanje napak – pravočasnost grajanja – ugovor sočasne izpolnitve – načelo kontradiktornosti
Nepravilna izpolnitev ne pomeni neizpolnitve. Zgolj v primeru neizpolnitve obveznosti pa bi bilo mogoče uveljavljati ugovor sočasne izpolnitve oziroma ugovor neizpolnjene pogodbe.
Zaslišanje strank kot dokazno sredstvo ni namenjeno zagotavljanju pravice stranke, da se v postopku izjavi, zato odločitev sodišče, da tega dokaza ne izvede, ne more predstavljati kršitve načela kontradiktornosti.
V zvezi z vprašanjem upravičenosti začasne zastopnice do povračila stroškov in plačila nagrade je pomembno le, da je bila (na tožnikov predlog) postavljena s strani sodišča prve stopnje, da ni bila razrešena in da je svojo nalogo opravila. Ker ni bila razrešena, ima s strani sodišča prve stopnje prisojeno plačilo (povračilo) svojo (pravno) podlago v sklepu, s katerim je bila postavljena.
Začasna zastopnica, ki je svojo nalogo opravila, je bila postavljena na pritožnikov predlog. Zato je ne le v skladu z zakonom, ampak tudi z razlogi pravičnosti, da je prav on dolžan slednji nastale stroške tudi povrniti.
pogodba o upravljanju – upravnik – aktivna legitimacija – meje danega pooblastila
Tožeča stranka kot upravnica ni upravičena terjati uporabnine od tožene stranke v svojem imenu. To bi lahko zahtevala kvečjemu v imenu lastnikov poslovnega prostora.
rok plačila – odložni pogoj – nedoločen rok – plačilo izvajalcu
Pogodbeno določilo, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
Dogovor, po katerem bi ena stranka v celoti izpolnila svojo svojo obveznost, drugi pa ne bi bilo treba plačati do nastopa odložnega pogoja in to celo v primeru, da le-ta nikoli ne bi nastopil, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja, prepovedjo zlorabe pravic ter dolžnostjo izpolnitve obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VSL0081384
OZ člen 117, 190.
subvencija za zaposlitev brezposelne osebe – sodelovalna dolžnost – predčasna prekinitev pogodbe – neupravičena pridobitev – nemožnost izpolnitve
Dolžnost, da tožeča stranka v primeru predčasnega prenehanja pogodb o zaposlitvi dotedanjim delavcem, toženi stranki napoti drugo brezposelno osebo, je sodelovalna dolžnost tožeče stranke. Opustitev te dolžnosti sicer lahko povzroči nemožnost izpolnitve preostale pogodbene obveznosti tožene stranke (zaposlitev brezposelnih oseb), vendar pa ugasnitev obveznosti tožene stranke še ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna vrniti sorazmernega dela sredstev, ki jih je po pogodbi prejela. Po ugasnitvi obveznosti tožene stranke namreč pomenijo ta sredstva koristi, ki jih je tožena stranka imela od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti.
dokaz z zaslišanjem strank – izvedba dokaza z zaslišanjem strank - postopek v sporih majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko.
Vendar če je zaslišalo samo eno stranko, to pomeni relativno bistveno kršitev določb pravnega postopka, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.
Zmotno je stališče, da se za zastaranje terjatev upravnika poslovne stavbe za plačilo obratovalnih stroškov uporabi enoletni zastaralni rok. Uporaba enoletnega zastaralnega roka v takšnem primeru bi etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki storitve (dobave) plačujejo neposredno dobaviteljem, postavila v slabši položaj od tistih, ki jih plačujejo upravniku. Prve namreč niso izvršene za potrebe gospodinjstva, zato ne zastarajo v enem letu.