OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0083404
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. OZ člen 299, 299/2.
promet z nepremičninami – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču – lastninjenje – protipravno ravnanje – gradbeno dovoljenje – poseg v solastninsko pravico – protipravnost posega – funkcionalno zemljišče – povrnitev škode – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – načelno pravno mnenje
Gradbeno dovoljenje še ne pomeni, da je imela tožena stranka pravni temelj za poseg v solastninsko pravico tožnikov na parceli št. ... k. o. X, saj gradbeno dovoljenje izključuje protipravnost gradnje (le) v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo, ne posega pa v civilnopravna razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080504
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 112, 112/1, 132, 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
kršitev pogodbe – konkurenčna prepoved – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – spremenjene okoliščine – pisna oblika pogodbe – ustni dogovori – izgubljeni dobiček – navadna škoda – neizvedba dokaza – dokaz z izvedencem – trditveno breme
Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera. Trditveno breme glede postavk, ki jih je potrebno odšteti, je na toženi stranki, saj gre to njej v korist
Razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je treba doseči s tožbo; ugovor tožene stranke v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe ne zadostuje.
ZIZ člen 49, 52, 52/1, 64, 65, 65/1, 65/3, 73, 73/1, 73/2, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76.
ugovor tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica, ki preprečuje izvršbo - opravljanje izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - rubež - rubež premičnin - izvršitelj - pravni interes
Sodišče mora ugovor tretjega, ki mu upnik v izjavi nasprotuje, zavrniti, pri čemer pa se ne sme spustiti v vsebinsko presojo ugovornih navedb oziroma v presojo njegove utemeljenosti po 2. odstavku 65. člena ZIZ.
Zakon daje tretjemu pravni interes za odlog izvršbe na določenih predmetih izvršbe, če ta kumulativno izpolnjuje dva pogoja, da vloži pravno sredstvo in v njem zahteva, da se izvršba na predmet, glede katerega predlaga odlog izvršbe, izreče za nedopustno; poleg tega mora izkazati za verjetno ali obstoj svoje pravice na predmetu ali da bi z izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.
Tretji je v svoji zahtevi za odpravo nepravilnosti podal trditve ter predložil oziroma predlagal dokaze, da naj bi bil lastnik zarubljenih premičnin, ni pa podal nobenih konkretnih trditev in dokazov v smeri, da bi bil izvršitelj za to dolžan vedeti. Ker tako izvršitelju po izvedenem dokaznem postopku ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da naj bi bile zarubljene premičnine v lasti tretjega, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo tretjega za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Postavlja se vprašanje podanega pravnega interesa tretjega za vložitev pritožbe zoper zavrnitev njegovega predloga za odpravo nepravilnosti, saj je odločitev o ugovoru tretjega in predlogu tretjega za odlog izvršbe, pravnomočna. To pomeni, da tretji glede odprave nepravilnosti ne bi mogel v pritožbenem postopku izboljšati svojega pravnega položaja, v pravdnem postopku, v kolikor ga bo tretji sprožil, pa se bo ugotavljalo, ali je izvršba na zarubljene premičnine dopustna ali ne.
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083900
URS člen 15, 15/1, 25. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6. ZPP člen 156, 156/1, 359.
prepoved reformatio in peus – ponovno odločanje – manj ugodna odločitev – pravica do pravnega sredstva – poslabšanje pravnega položaja pritožnika - neposredno uresničevanje človekovih pravic – stroški – potrebni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški - naključje, ki se je primerilo stranki
Iz določb ZPP sicer res izhaja izrecna prepoved spremembe odločbe v škodo edinega pritožnika (prepoved reformatio in peus) le za sodišče druge stopnje (359. člen ZPP), vendar pa ta prepoved ne more veljati samo za sodišče druge stopnje, temveč tudi za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje.
Dogovor o skupni gradnji ima stvarnopravne učinke le v primeru, če vsebuje tudi soglasje, da bo gradnja podlaga za pridobitev drugačnih solastninskih deležev od tistih, ki obstajajo v trenutku sklenitve dogovora v zemljiški knjigi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073438
ZPP člen 5, 236a, 262, 285.
načelo obojestranskega zaslišanja – neupravičena odsotnost z naroka – pisna izjava stranke – neizvedba dokaza – materialno procesno vodstvo – podjemna pogodba – plačilo za opravljeno delo
Na podlagi uveljavljene sodne prakse izvajanje dokaza s pisno izjavo stranke, namesto z njenim neposrednim zaslišanjem, v pravdnem postopku ni mogoče.
Materialno procesno vodstvo se nanaša na predstavitev pravne kvalifikacije spora, tako kot jo vidi sodišče, da imajo stranke možnost, da v skladu z materialnopravnimi določili, na podlagi katerih bo sodišče razsodilo, navedejo vsa pravotvorna dejstva in ponudijo ustrezne dokaze. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče strankam sporočati, ali so ga že prepričale, da so njihove trditve utemeljene.
ZIZ člen 15. ZPP člen 142, 142/3, 337, 337/1. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku člen 8, 8-5, 8-5(3), 17, 17/5, 18, 18/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 72, 72/3.
vročanje - pooblaščeni vročevalec - nagrada in stroški vročevalca - dejansko prebivališče - poizvedbe o prebivališču - nedopustne pritožbene novote - pravilnost vročitve - naslov stalnega prebivališča – CRP
Vročevalec bi moral vsa pojasnila in dokazila v zvezi z zatrjevano pravilnostjo opravljene vročitve navesti oz. predložiti že v zahtevi za plačilo nagrade in povrnitev stroškov ali pa vsaj izkazati, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti že tedaj.
Opravljena elektronska poizvedba v Centralnem registru prebivalstva (CRP) o naslovu dolžnikovega sedanjega stalnega prebivališča in podatek o neuspešnem poskusu rubeža pri dolžniku na tem naslovu v letu 2011 ne izkazujeta, da dolžnik v letu 2014 dejansko prebiva na navedenem naslovu.
OZ člen 101, 102, 468, 638. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor neizpolnitve – nepravilna izpolnitev – neizpolnitev – grajanje napak – pravočasnost grajanja – ugovor sočasne izpolnitve – načelo kontradiktornosti
Nepravilna izpolnitev ne pomeni neizpolnitve. Zgolj v primeru neizpolnitve obveznosti pa bi bilo mogoče uveljavljati ugovor sočasne izpolnitve oziroma ugovor neizpolnjene pogodbe.
Zaslišanje strank kot dokazno sredstvo ni namenjeno zagotavljanju pravice stranke, da se v postopku izjavi, zato odločitev sodišče, da tega dokaza ne izvede, ne more predstavljati kršitve načela kontradiktornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VSL0081384
OZ člen 117, 190.
subvencija za zaposlitev brezposelne osebe – sodelovalna dolžnost – predčasna prekinitev pogodbe – neupravičena pridobitev – nemožnost izpolnitve
Dolžnost, da tožeča stranka v primeru predčasnega prenehanja pogodb o zaposlitvi dotedanjim delavcem, toženi stranki napoti drugo brezposelno osebo, je sodelovalna dolžnost tožeče stranke. Opustitev te dolžnosti sicer lahko povzroči nemožnost izpolnitve preostale pogodbene obveznosti tožene stranke (zaposlitev brezposelnih oseb), vendar pa ugasnitev obveznosti tožene stranke še ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna vrniti sorazmernega dela sredstev, ki jih je po pogodbi prejela. Po ugasnitvi obveznosti tožene stranke namreč pomenijo ta sredstva koristi, ki jih je tožena stranka imela od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti.
pogodba o upravljanju – upravnik – aktivna legitimacija – meje danega pooblastila
Tožeča stranka kot upravnica ni upravičena terjati uporabnine od tožene stranke v svojem imenu. To bi lahko zahtevala kvečjemu v imenu lastnikov poslovnega prostora.
rok plačila – odložni pogoj – nedoločen rok – plačilo izvajalcu
Pogodbeno določilo, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
Dogovor, po katerem bi ena stranka v celoti izpolnila svojo svojo obveznost, drugi pa ne bi bilo treba plačati do nastopa odložnega pogoja in to celo v primeru, da le-ta nikoli ne bi nastopil, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja, prepovedjo zlorabe pravic ter dolžnostjo izpolnitve obveznosti.
stečajni upravitelj - razrešitev upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - profesionalna skrbnost - nadzor sodišča nad poslovanjem upravitelja - vsebinski nadzor - namen postopkov zaradi insolventnosti
Ker je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, nadzor nad njegovim delom in poslovanjem opravlja sodnik, ki vodi postopek.
V okviru vodenja postopka ima sodnik pristojnost nadzora nad poslovanjem upravitelja. Ta pristojnost v ZFPPIPP sicer ni izrecno določena, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP. Nadzor ni zgolj procesne narave (zaradi zagotovitve spoštovanja zakonsko določenih rokov in hitrosti postopka), pač pa gre za vsebinski nadzor, ki izhaja predvsem iz namena postopkov zaradi insolventnosti (zagotovitve najboljših pogojev za plačilo upnikov.
V delu, v katerem zahtevek ni bil zavrnjen, bi z odločitvijo, ki jo predlaga tožeča stranka, višje sodišče samo odločilo o zahtevku, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo v izreku izpodbijane sodbe in s tem kršilo določbe ZPP o mejah preizkusa sodbe prve stopnje. Zato je predlog višjemu sodišču za izdajo dopolnilne sodbe neutemeljen.
delna oprostitev plačila sodnih taks – pravne osebe
Zgolj dejstvo, da tožeča stranka zatrjuje poslovanje s tekočo izgubo, (tudi po stališču sodne prakse) ne zadostuje za odločitev o delni oprostitvi sodnih taks v večjem znesku, niti za odločitev o obročnem odplačilu sodnih taks ali odlogu do pravnomočne rešitve v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0080939
ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 217. OZ člen 20, 101, 101/2, 251. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 23, 28, 34, 53, 55, 117.
določnost izreka sodbe - nedoločen izrek - procesni pobot - potrjena prisilna poravnava - odločanje o terjatvi po potrjeni prisilni poravnavi - pogodbena kazen - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - pogajanja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - sprememba cene zaradi spremenjenih okoliščin - uzance
Sodišče mora s sodbo odločiti o vseh zahtevkih pravdnih strank tako, da jih povzame v izrek sodbe. Če sodišče tožbenega zahtevka (ali zahtevka iz pobotnega ugovora) ne povzame v izreku sodbe, je izrek tako pomanjkljiv, da sodbe ni mogoče preizkusiti.
Pravico do pogodbene kazni je treba pridržati takoj ob sprejemu izpolnitve (pri gradbeni pogodbi pa do konca dokončnega obračuna). Namen te določbe preprečitev nastopa zakonske domneve, da se je upnik s sprejemom izpolnitve odpovedal pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
V zvezi z vprašanjem upravičenosti začasne zastopnice do povračila stroškov in plačila nagrade je pomembno le, da je bila (na tožnikov predlog) postavljena s strani sodišča prve stopnje, da ni bila razrešena in da je svojo nalogo opravila. Ker ni bila razrešena, ima s strani sodišča prve stopnje prisojeno plačilo (povračilo) svojo (pravno) podlago v sklepu, s katerim je bila postavljena.
Začasna zastopnica, ki je svojo nalogo opravila, je bila postavljena na pritožnikov predlog. Zato je ne le v skladu z zakonom, ampak tudi z razlogi pravičnosti, da je prav on dolžan slednji nastale stroške tudi povrniti.
prisilna poravnava na predlog upnika – omejitev dolžnikovih poslov – soglasje sodišča k poslom dolžnika – stranke glavnega postopka – pridobitev procesne legitimacije upnika – procesna legitimacija za pritožbo – nedovoljena pritožba
Pritožnika sta svoj pravni interes za pritožbo utemeljevala zgolj s sklicevanjem na kazenski postopek, ki naj bi potekal zoper bivšega direktorja dolžnika in zoper druge obdolžene. Takšne pavšalne navedbe ne predstavljajo zatrjevanje relevantne podlage, ki bi pritožnikoma dajala procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Zmotno je stališče, da se za zastaranje terjatev upravnika poslovne stavbe za plačilo obratovalnih stroškov uporabi enoletni zastaralni rok. Uporaba enoletnega zastaralnega roka v takšnem primeru bi etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki storitve (dobave) plačujejo neposredno dobaviteljem, postavila v slabši položaj od tistih, ki jih plačujejo upravniku. Prve namreč niso izvršene za potrebe gospodinjstva, zato ne zastarajo v enem letu.
dokaz z zaslišanjem strank – izvedba dokaza z zaslišanjem strank - postopek v sporih majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko.
Vendar če je zaslišalo samo eno stranko, to pomeni relativno bistveno kršitev določb pravnega postopka, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.