nedopustnost izvršbe – pravica tretjega na predmetu izvršbe – hipoteka
Izključni namen postopka za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je presoja, ali je verjetno, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Ne glede na povezavo z izvršilnim postopkom tovrstni postopek tako ni namenjen obravnavanju ugovorov, ki se nanašajo na sklep o dovolitvi izvršbe, izvršilni naslov ter obstoj in veljavnost upnikovih terjatev in zastavnih pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063943
OZ člen 922, 924.
zavarovalni primer – splošni pogoji – kogentnost določil OZ – zavestno delovanje – škoda
Pri vseh zavarovalnih primerih v prometu gre za vsaj delno zavestno delovanje voznika, ko se na primer odpravi na pot in se mu zgodi prometna nesreča. Tako je utemeljevanje tožene stranke, da je bilo nakladanje in razkladanje tovora zavestno in da je škoda, ki je nastala pri razkladanju, posledica voznikove volje, napačno. Gotovo, da je s tem, ko je tovor naložil in ga razkladal, zavestno ravnal, kar pa še ne pomeni, da je po njegovi volji nastala škoda na vozilu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077170
OZ člen 2, 3, 147, 147/1, 924, 924/1, 924/2, 953, 953/3. ZZasV člen 37, 37/1, 37/2.
zavarovalna pogodba – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja – nedopusten odmik od kogentne določbe OZ – škoda, ki je krita z zavarovanjem – omejitev zavarovanih nevarnosti – izključitev zavarovalnega kritja – ničnost Splošnih pogojev – razlaga nejasnih določil – odbitna franšiza – konkurenca zavarovalnega in odškodninskega zahtevka – načelo resnične škode
Avtonomija strank pri sklepanju zavarovalne pogodbe je omejena, razlog za to pa varstvo zavarovalca.
Pravica do povrnitve škode, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji zavarovalne pogodbe (ter Splošnih pogojev in Klavzule kot njenemu sestavnemu delu), da navedeno pravico zavarovalca omeji ali jo izključi.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/1, 79, 101, 102, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 61.
stroški izvršilnega postopka – potrebnost stroškov – delo izvršitelja
Ker so predmet odločanja v izpodbijanem sklepa le stroški, nastali v zvezi z izvršilnim dejanjem z dne 4. 6. 2014, so obširne pritožbene navedbe o nepotrebnosti stroškov, nastalih po 4. 6. 2014 (ki sploh niso bili priglašeni), neutemeljene.
Zgolj dejstvo, da dolžnik zaradi prestajanja zaporne kazni ne živi na naslovu, kjer se opravlja rubež, še ne pomeni, da se na tem naslovu morebiti ne nahajajo njegove premičnine, ki bi jih bilo mogoče rubiti (dolžnik v pritožbi tega niti ne trdi).
Navedene določbe izvršitelju ne nalagajo posebnega obveščanja dolžnika o opravljenih izvršilnih dejanjih in nastalih stroških, temveč se ta dokumentacija dolžniku vroči skupaj z izpodbijanim sklepom, kar je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno, s tem pa je bila dolžniku dana možnost seznanitve s stroški in tudi možnost njihovega izpodbijanja.
IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057224
OZ člen 7.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prepoved zlorabe pravic – ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odrek sodnega varstva
Sodišče prve stopnje svojega zaključka o tožnikovi zlorabi pravice oziroma ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ne utemeljuje na „golem“ dejstvu, da bi slednji na podlagi Sporazuma lahko dosegel vknjižbo svoje lastninske pravice na nepremičninah (a ni), saj to okoliščino ustrezno ovrednoti (oziroma postavi v kontekst) glede na ostalo njegovo (sporno) postopanje.
Brezpredmetno je pritožbeno poudarjanje, da bi lahko vpis v zemljiško knjigo predlagala tudi druga podpisnica Sporazuma, ki pa tega prav tako ni storila. V konkretni zadevi je bila (z vidika presoje, ali je z njegove strani prišlo do zlorabe pravice) relevantna presoja tožnikovega postopanja (oziroma opustitve le-tega), saj je on tisti, ki s trditvami, da je na podlagi Sporazuma na predmetnih nepremičninah pridobil ustrezna stvarno-pravna upravičenja, uveljavlja sodno varstvo (nedopustnost izvršbe).
ZIZ člen 265. ZZK-1 člen 51, 51/2, 57, 57/1, 57/1-3.
predhodne odredbe – ustavitev postopka zavarovanja v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe – iztek časa veljavnosti predhodne odredbe – predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe
Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, in če upnik ne predlaga izvršbe v 15-tih dneh, odkar so ti pogoji nastopili.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0083387
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZKP člen 105, 105/2.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – napotitev oškodovanca na pravdo – povrnitev nepremoženjske škode – zakonske zamudne obresti – ne bis in idem – pravnomočno razsojena stvar – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obsegu, v katerem je o zahtevku pravnomočno razsodilo že kazensko sodišče, sodišče pa je ponovno v pravdnem postopku odločalo tudi glede tega dela zahtevka, je podana kršitev iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057236
ZPP člen 213, 213/2. OZ člen 569, 1012.
poplačilo kredita – konto kartica – dokazilo o plačilu – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje z izvedencem
Pritožnica je predlagala, da višino obveznosti izračuna izvedenec finančne stroke. Izvedenec bi lahko izračunal dolg le na podlagi dokazov, ki pa jih toženka, kot že zgoraj povedano, ni predložila. Neizvedba dokaza z izvedencem finančne stroke je zato utemeljena.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izračunov, ki jih je predložila tožnica, utemeljeno zaključilo, da terjatev še ni v celoti poplačana, zato je pritožbeni očitek kršitve pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je potrebno določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP uporabiti tudi v konkretnem primeru, ko dva od sospornikov nista dala povoda za tožbo in sta pripoznala tožbeni zahtevek, preden sta se spustila v obravnavanje glavne stvari.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083400
ZNP člen 37. ZPP člen 76, 82, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 443. SPZ člen 11, 47.
gradnja čez mejo nepremičnine – domneva lastninske pravice – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – pravne posledice izbrisa – prekinitev postopka – prenehanje pravne osebe – neobstoječa pravna oseba – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujni sosporniki – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – predlog za začetek stečajnega postopka – predlagatelj
Prva nasprotna udeleženka je kot družba z omejeno odgovornostjo tekom postopka prenehala obstajati, zato bi moralo sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekiniti.
Neobstoječa pravna oseba ne more nastopati kot stranka postopka. Postopek se bo lahko končal na način, kot predlaga predlagateljica (z dosojo plačila odškodnine in ureditvijo meje), le, če bo vanj pritegnjena oseba, zoper katero postopek lahko teče. Edina možnost za to je sprožitev stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ki je zemljiško knjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se ureja razmerje.
sprememba pooblaščenčevega naslova - sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova - način sporočila - javna objava
Ker se vsa pisanja vročajo strankinemu pooblaščencu, je jasno, da je dolžna stranka (oziroma njen pooblaščenec) sodišču takoj sporočiti tudi vsako spremembo pooblaščenčevega naslova. Če tega ne stori, trpi (neposredne in posredne) zakonske posledice takšne opustitve.
Sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova pomeni obvestilo sodišču v konkretnem (pravdnem) postopku. Tega ne more nadomestiti ne (splošno) obvestilo Odvetniške zbornice Slovenije poslano posameznemu sodišču, ne s strani AJPES podana objava podatka o spremembi pooblaščenčevega sedeža. Prav tako ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da je pooblaščenka svojo dolžnost izpolnila s tem, ko je v soglasju za udeležbo v postopku mediacije navedla svoj novi naslov. Navedba njenega (novega) naslova v omenjenem soglasju je bilo namreč namenjeno postopku mediacije (oziroma njegovim potrebam) in ne predmetnemu pravdnemu postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057271
ZIZ člen 46, 46/2, 138, 138/1. OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 7.
odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev - odprava klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – poplačilo upnika v izvršbi – razpravno načelo
Bistveni pogoj in s tem podlaga za izplačilo zarubljenih sredstev upniku je pravnomočnost sklepa o izvršbi. Zarubljena denarna sredstva na dolžnikovem računu se namreč lahko izplačajo upniku šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Čeprav se izvršba začne opravljati tudi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, upnik pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ne more biti poplačan. Z odpravo klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, je odpadla pravna podlaga za izvedeno izvršbo. V obravnavanem primeru je bilo torej poplačilo upnika v znesku 687,18 EUR izplačano po podlagi, ki je kasneje odpadla. Sprejeta odločitev za povračilo navedenega zneska ter pripadajočih zamudnih obresti je pravilna in skladna s 3. odstavkom 190. člena OZ in 193. členom OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0057246
ZPP člen 76, 76/3. SPZ člen 119. SZ-1 člen 44, 44/1, 68, 68/2.
priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov – plačilo prispevka v rezervni sklad – pogoji za sposobnost biti stranka
V pravdnem postopku za plačilo prispevka v rezervni sklad zoper posameznega etažnega lastnika, ki ga bremeni plačilo prispevka, je po 3. odstavku 76. člena ZPP na aktivni strani mogoče priznati lastnost (tožeče) stranke etažnim lastnikom, označenim kot: „Etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe“, ki jih zastopa upravnik kot zakoniti zastopnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073458
OZ člen 631. ZPP člen 214, 214/2.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem gradbene pogodbe – stečaj ni splošno znano dejstvo – načelo vestnosti in poštenja – javna naročila – škoda zaradi cediranja terjatve – protipravno ravnanje investitorja
Določba 631. člena OZ je jasna: Terjatev se mora nanašati na ista dela, zato ta z izpolnitvijo glavnemu izvajalcu ugasne tudi za podizvajalca ter slednji za že izvedena plačila na tej podlagi ne more več zahtevati plačila od naročnika del.
Investitor ravna protipravno, če kljub jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga, izvaja plačila prevzemnikom terjatev.
Za izvedbo vsakega dokaza (tudi s pričami) morajo biti postavljene zadostne trditve. Stranka mora najprej zadostiti svojemu trditvenemu bremenu. Če ji to ne uspe, je predlagan dokaz informativne narave in kot takšen ni dovoljen.
protipravno ravnanje – padec na mokrih tleh - višina odškodnine – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za lahko telesno poškodbo
Protipravnost svojega ravnanja toženec zanika s trditvijo, da postavljanje opozorilnih tabel o mokrih tleh ali suho čiščenje (brisanje) v pogodbi z upravnikom ni bilo dogovorjeno. Ni mu mogoče slediti, ker mora izvajalec čiščenja v vsakem primeru zagotoviti varnost uporabnikov stopnišča; ne glede na to, kakšno čiščenje je dogovorjeno.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je dolžna nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Če ima tožeča stranka v stečajni masi denarna sredstva za stroške unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika in za vse druge stečajne stroške, mora med njimi predvideti in zagotoviti tudi stroške, s katerimi bo v stečajno maso pridobila premoženje prek sodnih postopkov. Ni pa namen ukrepov iz 11. člena ZST-1, da bi se taksnemu zavezancu z zmanjševanjem taksne obveznosti ohranjalo obseg premoženja, četudi gre za premoženje, ki služi poplačilu stečajnim upnikom.