Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/1, 79, 101, 102, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 61.
stroški izvršilnega postopka – potrebnost stroškov – delo izvršitelja
Ker so predmet odločanja v izpodbijanem sklepa le stroški, nastali v zvezi z izvršilnim dejanjem z dne 4. 6. 2014, so obširne pritožbene navedbe o nepotrebnosti stroškov, nastalih po 4. 6. 2014 (ki sploh niso bili priglašeni), neutemeljene.
Zgolj dejstvo, da dolžnik zaradi prestajanja zaporne kazni ne živi na naslovu, kjer se opravlja rubež, še ne pomeni, da se na tem naslovu morebiti ne nahajajo njegove premičnine, ki bi jih bilo mogoče rubiti (dolžnik v pritožbi tega niti ne trdi).
Navedene določbe izvršitelju ne nalagajo posebnega obveščanja dolžnika o opravljenih izvršilnih dejanjih in nastalih stroških, temveč se ta dokumentacija dolžniku vroči skupaj z izpodbijanim sklepom, kar je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno, s tem pa je bila dolžniku dana možnost seznanitve s stroški in tudi možnost njihovega izpodbijanja.
nedopustnost izvršbe – pravica tretjega na predmetu izvršbe – hipoteka
Izključni namen postopka za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je presoja, ali je verjetno, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Ne glede na povezavo z izvršilnim postopkom tovrstni postopek tako ni namenjen obravnavanju ugovorov, ki se nanašajo na sklep o dovolitvi izvršbe, izvršilni naslov ter obstoj in veljavnost upnikovih terjatev in zastavnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0057246
ZPP člen 76, 76/3. SPZ člen 119. SZ-1 člen 44, 44/1, 68, 68/2.
priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov – plačilo prispevka v rezervni sklad – pogoji za sposobnost biti stranka
V pravdnem postopku za plačilo prispevka v rezervni sklad zoper posameznega etažnega lastnika, ki ga bremeni plačilo prispevka, je po 3. odstavku 76. člena ZPP na aktivni strani mogoče priznati lastnost (tožeče) stranke etažnim lastnikom, označenim kot: „Etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe“, ki jih zastopa upravnik kot zakoniti zastopnik.
Dedič je po pouku o nepreklicnosti dedne izjave izjavil, da sprejema zakoniti dedni delež in se pod takšen zapis podpisal, zato njegovega mnenja, da se je deležu odrekel, ni mogoče upoštevati. Dedna izjava je namreč nepreklicna (lahko pa se izpodbija, a ne v zapuščinskem postopku).
razlaga pogodbe – nega oskrbovancev – neupravičeno zaračunana storitev nege – dokaz z izvedencem – postavitev novega izvedenca
Storitev (nege oskrbovancev v domu za starejše občane), ki je bila v redu opravljena, ni zaračunana neupravičeno, če je ob sicer popolni in ustrezni zdravstveni dokumentaciji zdravnik pomanjkljivo izpolnil nek obrazec.
ZNP člen 4, 35, 168, 168/1, 174, 177. EZ-1 člen 473, 473/1, 473/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3.
sodni depozit – višina sodnega depozita – izjava o depozitu – nujni postopek za omejitev lastninske pravice
Nasprotnega udeleženca se pozove, da se izjavi o depozitu, ko je depozit dovoljen in položen, do izdaje sklepa o dovolitvi sodnega depozita pa je postopek enostranski.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0057255
ZPotK-1 člen 1. OZ člen 270, 270/2, 312, 312/1.
potrošniški kredit - fizična oseba kot porok – gospodarska družba kot kreditojemalec
Odločitve o tožbenem zahtevku ni bilo moč opreti na ZPotK-1, saj Kredit, katerega plačilo se tu zahteva, ni bil dan tožencu kot fizični osebi, ampak firmi A. d.o.o., ki je gospodarski subjekt, toženec pa je bil v tem kreditnem razmerju le porok za vračilo kredita in je tožbeni zahtevek zoper njega v tej pravdi tudi uperjen na tej materialnopravni podlagi.
Zahtevek tožeče stranke je vezan na sklenitev pogodbe med tožečo stranko ter Republiko Slovenijo, ta pa na javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin, kjer pa gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP. Ker v obravnavani zadevi ne gre za civilnopravno razmerje, pač pa za javnopravno, to sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi (1. člen ZPP).
sprememba pooblaščenčevega naslova - sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova - način sporočila - javna objava
Ker se vsa pisanja vročajo strankinemu pooblaščencu, je jasno, da je dolžna stranka (oziroma njen pooblaščenec) sodišču takoj sporočiti tudi vsako spremembo pooblaščenčevega naslova. Če tega ne stori, trpi (neposredne in posredne) zakonske posledice takšne opustitve.
Sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova pomeni obvestilo sodišču v konkretnem (pravdnem) postopku. Tega ne more nadomestiti ne (splošno) obvestilo Odvetniške zbornice Slovenije poslano posameznemu sodišču, ne s strani AJPES podana objava podatka o spremembi pooblaščenčevega sedeža. Prav tako ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da je pooblaščenka svojo dolžnost izpolnila s tem, ko je v soglasju za udeležbo v postopku mediacije navedla svoj novi naslov. Navedba njenega (novega) naslova v omenjenem soglasju je bilo namreč namenjeno postopku mediacije (oziroma njegovim potrebam) in ne predmetnemu pravdnemu postopku.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082384
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/1.ZZK-1 člen 3, 3/, 3/1-4, 132, 132-4, 148, 148/1, 148/1-1, 243, 243/1, 243/2. ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZLDNL člen 2, 3. SZ-1 člen 190. ZEN člen 18, 148/1. ZPP člen 337, 337/1.
funkcionalno zemljišče – izbrisna tožba – pravni interes – ugotovitvena tožba - postopek za določitev pripadajočega zemljišča – materialnopravno neveljavna vknjižba - identifikacijski znak - oznaka nepremičnine – premoženje izbrisane družbe
Za materialnopravno neveljavno vknjižbo gre tudi, če materialne podlage za vknjižbo sploh ni bilo (neobstoj pravnega posla).
Dajatveni zahtevek se lahko glasi na izbris izpodbijane vknjižbe in na ponoven vpis lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika, ali pa „zgolj“ na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.
Sporne parcele predstavljajo funkcionalno zemljišče k predmetnim stavbam že zato, ker so imeli tožniki kot lastniki poslovnih prostorov v predmetnih stavbah sporne parcele vrsto let in jih še imajo v posesti ter jih uporabljajo kot parkirišča in dovozne oziroma dostopne poti do stavb. Že iz takšnega načina rabe spornih zemljišč namreč izhaja, da gre za zemljišča, ki so potrebna za redno rabo predmetnih stavb.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083400
ZNP člen 37. ZPP člen 76, 82, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 443. SPZ člen 11, 47.
gradnja čez mejo nepremičnine – domneva lastninske pravice – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – pravne posledice izbrisa – prekinitev postopka – prenehanje pravne osebe – neobstoječa pravna oseba – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujni sosporniki – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – predlog za začetek stečajnega postopka – predlagatelj
Prva nasprotna udeleženka je kot družba z omejeno odgovornostjo tekom postopka prenehala obstajati, zato bi moralo sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekiniti.
Neobstoječa pravna oseba ne more nastopati kot stranka postopka. Postopek se bo lahko končal na način, kot predlaga predlagateljica (z dosojo plačila odškodnine in ureditvijo meje), le, če bo vanj pritegnjena oseba, zoper katero postopek lahko teče. Edina možnost za to je sprožitev stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ki je zemljiško knjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se ureja razmerje.
Zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za zatrjevani materialnopravno zmoten vpis, je po svoji procesni naravi vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega ima stranka interes le dokler „obstoji“ glavni zahtevek, ki pomeni predlog za odločitev v sporu. Ob odsotnosti takšnega glavnega zahtevka mora stranka zatrditi okoliščine, ki utemeljujejo njen pravni interes za samostojno ugotovitveno tožbo. Interes za takšno tožbo ne izhaja že iz 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožnica je navajala (le), da je lastnica spornih nepremičnin, ker je na njih imela v času družbene lastnine pravico uporabe. Navedeno pa ni dovolj za utemeljitev interesa za ugotovitev ničnosti tujega pogodbenega razmerja. Ugotovitvena tožba zaradi ničnosti razpolagalnega posla, sklenjenega med toženci, ne zagotavlja ponovnega prenosa stvarnopravnih upravičenj na tožnico. Tožnica lahko pravno varstvo doseže le z izbrisno tožbo in ugotovitveno tožbo, da je (originarna) lastnica spornih nepremičnin.
ureditev meje – lastninski spor – ustavitev nepravdnega postopka – nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
Predlagatelja in prvi nasprotni udeleženec niso v sporu zaradi meje med parcelama, pač pa je spor v tem, ali sta lastnika skoraj celotne parcele predlagatelja, ali pa prvi nasprotni udeleženec. V takšnem primeru ne gre za mejni spor in se zato ne rešuje v nepravdnem postopku, ampak gre za spor o lastninski pravici, ki se rešuje v pravdnem postopku.
postopek izbire kandidata - neizbrani kandidat - organi zavoda - soglasje ministra - direktor - javni zavod
Določba šestega odstavka 56. člena ZSV in 31. člena statuta tožene stranke (javnega zavoda) določata, da direktorja tožene stranke imenuje in razreši Svet s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo (m
inister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
), po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež (župana). Pristojni minister pred sprejetjem sklepa o imenovanju direktorja s strani Sveta soglasja k sklepu ni podal. Zato je izpodbijani sklep o imenovanju nezakonit.
Soglasje ministra je del postopka imenovanja direktorja, zato je sklep o imenovanju zakonit le, če je že v trenutku njegovega sprejema podano soglasje pristojnega ministra iz šestega odstavka 56. člena ZSV oz. 31. člena statuta tožene stranke.
protipravno ravnanje – padec na mokrih tleh - višina odškodnine – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za lahko telesno poškodbo
Protipravnost svojega ravnanja toženec zanika s trditvijo, da postavljanje opozorilnih tabel o mokrih tleh ali suho čiščenje (brisanje) v pogodbi z upravnikom ni bilo dogovorjeno. Ni mu mogoče slediti, ker mora izvajalec čiščenja v vsakem primeru zagotoviti varnost uporabnikov stopnišča; ne glede na to, kakšno čiščenje je dogovorjeno.
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 57, 138, 138/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ureditev mej – ureditev meje – kriterij močnejše pravice – vrednost spornega mejnega prostora
Odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče uredi potek meje med zemljišči, ki so v lasti udeležencev nepravdnega postopka, na podlagi močnejše pravice, je odvisen od vrednosti spornega predmeta.