ZDR člen 17, 18. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavca
1. Med toženo stranko in bivšim delodajalcem tožnika X. d.o.o. ni bil sklenjen sporazum o prevzemu delavcev. Tožnik je kljub sklepu bivšega delodajalca na novo sklenil delovno razmerje s toženo stranko za določen čas, na podlagi sklepa o izbiri in pogodbe z dne 3.6.1996, ki ju je tudi podpisal. Tožnik tega, da ni bil podan zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 17. členu ZDR, ni uveljavljal v postopku pred prvostopnim sodiščem, temveč šele s pritožbo, česar glede na prepoved navajanja novih dejstev in dokazov po 2. odstavku 286. člena ZPP pritožbeno sodišče po 1. odstavku 337. člena ZPP ne more upoštevati. 2. Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v nedoločen čas po 18. členu ZDR, saj tožnik ni delal pri toženi stranki po izteku pogodbe dne 3.12.1996, ampak mu je ta izključno zaradi izrabe dopusta in bolniškega staleža podaljšala delovno razmerje do 24.1.1997.
S pogodbo o zaposlitvi sta stranki določili delovne obveznosti tožnika (čl. 3) ter plačo in nadomestila za tožnikovo opravljanje dela (7. čl.). Tožniku poleg osnovne plače pripada tudi plača na podlagi delovne uspešnosti, ki jo določa direktor mesečno in se ugotavlja na podlagi ocene izvajanja delovnih nalog, količine opravljenega dela, kvalitete opravljenega dela, izvajanja racionalizacijskih ukrepov, planskih aktov ter drugih ukrepov, ki jih določa splošni akt družbe in ta pogodba. Ker tožena stranka nima izdelanega posebnega dodatnega internega akta, ki bi merila za določanje delovne uspešnosti delavcev natančneje definiral, za tožnika pri določanju delovne uspešnosti neposredno veljajo določbe pogodbe o zaposlitvi, še posebej, ker ima tožnik sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.
odškodnina - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu
Sekanje drv s sekiro ne pomeni nevarne dejavnosti in zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da je krivdna odgovornost tožene stranke podana v celoti, ker ni zagotovila varnih delovnih prostorov in sredstev za delo ter zaščitnih sredstev, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo, ni pa ugotavljalo, ali je bil tudi tožnik soodgovoren za nastalo poškodbo (ali je ravnal skrbno kot dober gospodar oz. tudi sam poskrbi za svoje zdravje in svojo varnost), kar bi lahko imelo za posledico deljeno odgovornost za nastalo škodo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Ker se je sodišče pri odločitvi o podlagi tožbenega zahtevka ukvarjalo le z vprašanjem krivde tožene stranke, ni pa se opredelilo do vprašanja vzročne zveze, ni postopalo zakonito. Skladno z 315. čl. ZPP, vmesna sodba predstavlja odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. V primeru odškodninske tožbe to predpostavlja odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustnega škodnega dejanja, vzročne zveze, odškodninske odgovornosti in vsaj verjetnega obstoja škode) in se sodba pravilno glasi na ugotovitev, da je zahtevek tožnika za plačilo konkretnega zneska tolarjev po podlagi utemeljen, oz. da ta podlaga obstoji.
Presoja o posledici, predvideni v 1. odst. 8. čl. ZST, v konkretnem primeru terja upoštevanje določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o predpostavki za pravna sredstva, ki zadevajo obveznost plačila sodne take.
ZPP določa drugače glede predpostavke plačila sodne takse za uveljavitev pravice do pritožbe : Do tega rezultata nas pripelje sklepanje po nasprotnem razlogovanju: če je zgolj za dve vrsti postopka v ZPP predpisano, da je pravica do pritožbe odvisna od predhodnega plačila sodne takse, druge vrste postopka te predpostavke nimajo.
Če so dela, ki predstavljajo motilno dejanje, v okviru tistih, ki so dovoljena na podlagi gradbenega dovoljenja, je izključena samovolja oziroma protipravnost dejanja.
ZPP (1977) člen 421, 421/2, 421, 421/2. ZIZ člen 42, 42/4, 42, 42/4.
obnova postopka - pravnomočnost - vročitev sodbe
Vloge, v kateri stranka navaja, da ji sodba ni bila vročena, ni mogoče obravnavati kot predlog za obnovo postopka, temveč glede na svojo vsebino predstavlja predlog za razveljavitev neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti.
Pogoj za dovoljenost sodne nepremičninske izvršbe za izterjavo davkov je, da upnik pred tem v upravni izvršbi neuspešno uporabi vsa ostala izvršilna sredstva oziroma je izvršba na vseh ostalih v 1. odstavku 48. člena ZDavP navedenih predmetih izvršbe neuspešna. Ker je v konkretnem primeru za izterjavo iste terjatve v teku upravna izvršba na dolžnikovo plačo, na podlagi katere dolžnik upnici odplačuje svoj dolg, kljub temu, da slednji zaradi pripisovanja zamudnih obresti glavnici ves čas narašča, nepremičninska izvršba ni dovoljena.
ZIKS člen 145a, 145a. ZDen člen 66, 66. ZZK člen 21, 21.
vknjižba lastninske pravice - vrnitev zaplenjenega premoženja - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Ker odločba kazenskega sodišča o razveljavitvi odločbe kazenskega sodišča o zaplembi premoženja ne vsebuje označbe nepremičnine, na kateri bi se naj vzpostavilo prejšnje stanje, predlagateljica pa ni sprožila postopka pri nepravdnem sodišču po ZIKS, zemljiškoknjižbo sodišče ni moglo dovoliti predlaganega vpisa, s katerim bi se izbrisala lastninska pravica na državo in vzpostavila lastninska pravica na neutemeljeno obsojenega.
stroški - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v pravdi - zavrženje tožbe
Če je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkaže, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnom propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
Ob ugotavljanju izgubljenega dobička kot vrnitve pravno priznane škode, ustvari sodišče hipotetičen položaj, kakšen dobiček bi oškodovanec ustvaril, če bi ne bilo škodnega dogodka. Pri ustvarjanju (ugotavljanju) tega hipotetičnega dejanskega stanja pa mora paziti, da to ne nasprotuje pravnemu redu (Glej tudi načelno pravno mnenje - VS SRS z dne 27.6.1989).
ZOR člen 60, 61, 65, 60, 61, 65. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napaka volje
Ravnanja direktorja tožene stranke ni mogoče opredeliti kot nedopustno grožnjo v smislu določb 60. člena ZOR, zaradi česar bi bilo mogoče sporazum o prenehanju delovnega razmerja zaradi napake v volji razveljaviti. Če oseba, ki je pooblaščena za sprožitev disciplinskega postopka, delavcu nakazuje, da bo takšen postopek sprožila, je grožja zakonita in ni nedopustna. Navedeno tudi ne pomeni, da je bila pri sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja podana bistvena zmota v smislu določb 61. člena ZOR ali pa, da je tožena stranka tožnika s prevaro spravila v zmoto, da je ta v svojo škodo sklenil sporazum o prenehanju delovnega razmerja (65. člen ZOR).
ZVD člen 44, 44/6, 46, 46/2. ZOR člen 18, 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/2, 177/3, 200, 200/2. ZDSS člen 14, 14/1.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna dejavnost - vrtalni stroj - objektivna odgovornost delodajalca - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah
Vrtalni stroj je nevarna stvar in vrtanje z njim nevarna dejavnost še zlasti, ker stroj ni bil opremljen z ustreznimi pripomočki za vpenjanje obdelovancev majhne velikosti, kar pomeni, da gre za odgovornost za nastalo škodo ne glede na krivdo (2. odst. 154. člena ZOR).
ZDR člen 36, 36b, 36b/2. ZOR člen 125, 154, 154/1.
prenehanje delovnega razmerja - zavarovalna doba - dokup zavarovalne dobe - soglasje delavca - starejši delavci - upokojitev pod manj ugodnimi pogoji - povrnitev gmotne škode - odgovornost delodajalca
Tožniku je lahko kot starejšemu delavcu delovno razmerje prenehalo v skladu z 2. odst. 36. d člena ZDR zgolj z njegovih soglasjem, pri čemer se je tožena stranka zavezala, da mu bo dokupila zavarovalno dobo. Datum dokupa delovne dobe očitno ni bil bistveni sestavni del sporazuma (1. odstavek 125. člena ZOR), zato ne obstaja zaveza tožene stranke, da za tožnika zavarovalno dobo dokupi do določenega roka. Če bi taka zaveza ostajala, bi predstavljala temelj za odškodninski zahtevek tožnika zaradi škode, ki mu je nastala, ker se je zaradi nepravočasnega dokupa zavarovalne dobe s strani tožene stranke upokojil pod manj ugodnimi pogoji.
Tožena stranka bi bila dolžna tožniku povrniti škodo zaradi upokojitve pod manj ugodnimi pogoji, če bi njena obveznost, da prispevek za vštetje obdobja v zavarovalno dobo plača pred uveljavitvijo novega ZPIZ, izhajala bodisi iz predpisa ali njene enostranske ali dvostranske zaveze. Ker takšne obveze ni, tožena stranka ni kriva za nastanek škode.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - razporeditev na drugo delovno mesto
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je razporeditev tožnika - rudarja na drugo, nižje vrednoteno delovno mesto izven jame, izključno posledica njegove poškodbe pri delu, ne pa drugega obolenja tožnika - tumorja, je tožena stranka dolžna tožniku povrniti celotno škodo oz. prikrajšanje zaradi dela na drugem delovnem mestu (jamski dodatek, dodatek za nočno delo).
V primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi 51. čl. ZPPSL po 3.7.1999 ima delavec pravico do odpravnine, tako kot delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje iz nujnih operativnih razlogov.
ZDR člen 103. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZPP člen 154, 154.
disciplinski postopek - stroški postopka
Delavcu, zoper katerega je ustavljen disciplinski postopek, pripadajo stroški disciplinskega postopka. Tovrstne denarne zahtevke delavec uveljavlja direktno s tožbo pred sodiščem v skladu z 2. odst. 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90).
ZDR člen 19, 19/4, 20. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 11, 11/2. ZPP člen 325, 325/1, 327, 327/3.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - pripravništvo - podaljšanje pripravništva -izraba letnega dopusta - regres za letni dopust - dopolnilna sodba
Čeprav sta stranki sklenili delovno razmerje za določen čas, je iz 2. člena pogodbe o zaposlitvi pripravnika razvidno, da se delovno razmerje sklepa za opravljanje pripravništva. Četrti odstavek 19. čl. ZDR določa, da se v skladu s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom trajanje pripravništva podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela, razen za čas letnega dopusta. V spornem obdobju veljavna SKPGd je v 2. odst. 11. čl. določala, da se pripravništvo podaljša za čas opravičene odsotnosti delavca, če je odsotnost pri delavcu nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe trajala najmanj 28 dni, pri čemer soglasje delodajalca za podaljšanje pripravništva ni potrebno.
Čeprav je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za izplačilo regresa ugodilo le delno, izpodbijana sodba nima zavrnilnega dela. Zato je pritožbo v delu, s katerim tožnik zahteva celotni regres za letni dopust, potrebno šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Ker je tožnik pri toženi stranki pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, mu gre celotni regres in ne le njegov sorazmerni del, čeprav mu je delovno razmerje prenehalo že v mesecu februarju.
1. Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, ker je preloženi narok opravilo pred spremenjenim senatom in je v skladu s tretjim odstavkom 302. čl. ZPP obravnavo pričelo znova in ponovilo že izvedene dokaze.
2. V skladu s 103. členom ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizacijah oziroma pri delodajalcih smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za delovne spore (ZPP). Ravnatelj tožene stranke je v tem postopku imel vlogo stranke in je ob smiselni uporabi določb ZPP o odgovoru na pritožbo lahko predlagal, kakšna naj bo odločitev pritožbenega organa, ravno tako, kot je tožnica to storila v pritožbi zoper izpodbijani sklep ravnatelja tožene stranke.
3. Z zahtevo, da tožnica (prijavljena na oglas za delovno mesto učitelja na dvojezični šoli) znanje jezika narodnosti dokazuje s preizkusom znanja, ki ga mora opraviti pred komisijo, ki jo imenuje minister za šolstvo in šport, ni bila kršena nobena tožničina človekova pravica ali temeljna svoboščina, zato se tožnica neutemeljeno sklicuje na določilo petega odstavka 15. člena URS.