KZ-1 člen 16, 287, 287, 287/2.. ZKP člen 372, 372-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - privolitev oškodovanca - izključitev protipravnosti - objava osebnih podatkov v medijih - dovoljenje sodišča - sporočilo za javnost
Po presoji Vrhovnega sodišča bi v primeru, kot je obravnavani, moralo sodišče otroku (oškodovanemu V. H.) dati možnost, da se opredeli do objave njegovih osebnih podatkov in fotografij v obsojenčevem članku, in odgovori, ali je podal privolitev za tako objavo. Če sodišče ocenjuje, da oškodovanec glede na svojo starost in zrelost ni sposoben podati mnenja o posegu v njegovo zasebnost, bi moralo vprašanje privolitve razčistiti z zaslišanjem otrokove skrbnice za poseben primer. Po presoji Vrhovnega sodišča, izhajajoč iz opredelitve kaznivega dejanja v 16. členu KZ-1, bo torej moralo sodišče v zvezi z obstojem kaznivega dejanja presoditi, ali je storilčevo ravnanje v obravnavanem primeru bilo protipravno ali ne. Zato ni sprejemljivo stališče nižjih sodišč, da je vsaka objava osebnih ali drugih podatkov otroka, ki je udeležen v kateremkoli postopku, brezpogojno kazniva.
Glede na navedene dejanske ugotovitve sodišča, na katere je Vrhovno sodišče vezano, Vrhovno sodišče pritrjuje vložniku zahteve, da obsojenec, ki je le povzel podatke s spletne strani Sodišča Evropske unije (SEU), namenjene medijem, ni storil obravnavanega kaznivega dejanja. Ko so otrokovi osebni ali drugi podatki enkrat javno objavljeni, je že kršena tajnost postopka. Posebej to velja v obravnavanem primeru, ko je otrokove osebne podatke objavilo sodišče. Gre za uradno objavljene podatke, kjer se od novinarjev pričakuje, da jih bodo korektno povzeli. Podatki so bili na spletni strani ves čas brezplačno in vsakomur dostopni. S tem je odpadla tajnost in glede na to, da je podatke objavilo sodišče, konkretno SEU, je odpadla tudi protipravnost. Po presoji Vrhovnega sodišča je namreč mogoče utemeljeno zaključiti, da je SEU z objavo dekličinih podatkov v sporočilu za medije in v sodbi dovolilo tudi nadaljnje objavljanje njune vsebine, saj je seznanitev javnosti z zadevo prav namen sporočila za medije. SEU je tako presodilo, da je javnost treba seznaniti z vsemi okoliščinami zadeve, ki jo je obravnavalo. Z objavo sporočila za medije in sodbe v javnosti so dekličini osebni in drugi podatki postali javno dostopni in so s tem izgubili lastnost tajnosti. Zato je podana zatrjevana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah - omejevalni ukrep - smiselna uporaba določb ZKP
Izpodbijana sklepa sta bila izdana v posebnem postopku, predvidenem v 62. členu ZNPPol. Omenjeni člen kot pravno sredstvo zoper odreditev ukrepa določa le pritožbo na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, medtem ko izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočen sklep ne predvideva. Hkrati ZNPPol glede postopka ukrepa prepovedi udeležbe na športnih prireditvah ne odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP, kar pomeni, da zoper odločitev o odreditvi ukrepa ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva po določilih ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00007064
ZKP člen 17, 18, 18/2, 371, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11.. URS člen 15, 15/3, 34, 35.. KZ-1 člen 296.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - izjava o priznanju krivde - kolizija ustavnih pravic - poseg v pravico do zasebnosti - pravica do lastne podobe - pravica do osebne varnosti - slikovno snemanje brez privolitve - tehtanje ustavnih pravic - načelo materialne resnice - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja - kaznivo dejanje nasilništva - enkratni dogodek
Ker gre le za poseg, ne pa za kršitev obsojenčeve pravice do zasebnosti, nadalje tehtanje med posegom v zasebnost in oškodovankino pravico do osebne varnosti ni potrebno.
ZDSve člen 14, 15. URS člen 22. ZUS-1 člen 52. ZVDZ člen 105.
volitve v državni svet - interni akt interesne organizacije - pravica do izjave - določitev kandidature in seznama elektorjev
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je izpolnjen med strankama v tem upravnem sporu sporni pogoj za potrditev predlagane kandidature in uvrstitve seznama elektorjev kot zakonitih. Ker pa ostali pogoji za pozitivno odločitev o navedenih predlogih v postopku volitev v Državni svet še niso bili preverjeni ter ugotovljeni s strani DVK, je Vrhovno sodišče pritožbi pritožnice ugodilo, izpodbijano odločbo DVK odpravilo in vrnilo zadevo DVK v ponoven postopek.
krajevna pristojnost - delegacija pristojnosti prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sodnikov
Vrhovno sodišče v zvezi s kazensko ovadbo (nekdanje) predsednice Višjega sodišča v Kopru zaključuje, da na tej stopnji postopka, ko je obravnavani primer v fazi preiskave pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče že vnaprej dvomiti v nepristransko odločanje sodišča druge stopnje.
ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 65, 65/1, 65/1-1, 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1.
dovoljenost revizije - podelitev koncesij - obnova postopka - dovolitev obnove - spor polne jurisdikcije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev, v reviziji konkretno ne izpostavi oziroma ga ne izpostavi na zahtevani način. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo, ali gre za vprašanje, o katerem v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
Revidentka s svojimi navedbami ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve o dovolitvi obnove upravnega postopka. Glede na vsebino zadeve so namreč vse navedbe o finančnih vlaganjih nerelevantne.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev - priposestvovanje - vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane
Revident konkretnega pravnega vprašanja ni izpostavil, zato je tudi uveljavljanje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, samo s sklicevanjem na sodbo, že na trditveni podlagi pomanjkljivo, in za dovoljenost revizije ne zadošča.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - tožba neizbrane kandidatke - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki ni izpostavljeno na zahtevani način
Prvo vprašanje, ki se nanaša na sklep o neizbiri, ni zastavljeno na zahtevani način. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče stališče, povzeto v vprašanju, sprejelo upoštevaje dejanske okoliščine konkretnega primera. Glede na te odločitve v zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanje, to pa tudi ne presega pomena konkretne zadeve ter ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Tudi drugo vprašanje ni zastavljeno na zahtevan način. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni sprejelo stališča, ki izhaja iz drugega vprašanja. Ocena, ki jo pri preverjanju izpolnjevanja posameznega merila javnega razpisa sprejmejo člani strokovne komisije, na primer o ustreznosti finančnega načrta, temelji na strokovnih podlagah, za presojo take ocene pa sodišče v upravnem sporu ni pristojno.
začasna odredba - kmetijsko zemljišče - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - predračun - negativna dejstva - nastanek težko popravljive škode - odločba o dohodnini
Že to, da ni izkazal svojega celovitega premoženjskega stanja, ki ga predstavljajo ne le dohodki, ampak tudi drugo premoženje, zadošča za presojo, da ni izkazal nastanka težko popravljive škode. Zato so za odločitev nebistvene navedbe, s katerimi pritožnik zavrača očitek sodišča prve stopnje o nezadostni konkretiziranosti predračuna za stroške izvršitve ukrepa.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odmik od meje - soglasje soseda - zelo hude posledice niso izkazane
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča mora biti soglasje za manjši odmik gradnje dano za konkretno gradnjo.
Brez te trditvene podlage tudi mnenje izvedenke, v katerem se je ta opredelila le do vprašanja rušitve vmesnega zidu in vpliva rušenja na sosednji objekt, kar ni posledica izpodbijanega akta, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - akt poslovanja - akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja - slovenska vojska - dopis
Dopis o prepovedi vstopa v objekte posebnega pomena za obrambo ni akt iz 2. člena ZUS-1 ne v formalnem niti materialnem smislu, saj ni izdan v obliki upravne odločbe, niti ni bilo z njim v okviru izvrševanja upravne funkcije vsebinsko odločeno o pritožnikovih materialnopravno določenih pravicah,obveznostih ali pravnih koristih in s tem poseženo v njegov pravni položaj.
Gre namreč za akt poslovanja oziroma upravljanja nepremičnin (vojaških objektov in okolišev), ki so posebnega pomena za obrambo, ki jih je Vlada določila z Uredbo, za izdajo katere je podlaga v prvem odstavku 29. člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr), po katerem Vlada poleg določitve teh objektov tudi predpiše ukrepe za njihovo varovanje, kar pomeni tudi ukrepe za omejitev pravice svobode gibanja v skladu z 32. členom Ustave RS, ki določa, da se ta pravica z zakonom lahko omeji, med drugim tudi, če to zahtevajo interesi obrambe države ali javni red.
dovoljenost revizije - razrešitev direktorja javnega zavoda - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice - neizkazane posledice
Pravnega vprašanja, na katero pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, revidentka v reviziji ni konkretizirala. V delu revizije, ki je namenjen njeni dovoljenosti, revidentka pojasnjuje svoja stališča v okviru revizijskih razlogov, vendar pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavi tako, da bi zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja.
Revidentka ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, saj ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je kot posledica izpodbijane odločitve ogroženo njeno preživljanje oziroma preživljanje njene družine.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4. ZDLov-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 16, 16/2, 16/3, 17, 17/1, 17/4. - člen 89, 89/1, 89/2.
lovišča - dovoljenost upravnega spora - poseg v pravni položaj
Med strankama ni sporno, da pritožnica letnega načrta svojega lovišča za leto 2017 ni podpisala, kar glede na drugi odstavek 89. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo pomeni, da ta ni postal veljaven. Kot takšen pa ne more ustvarjati pravnih posledic zanjo oziroma posegati v njen pravni položaj.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 5/4. ZDLov-1 člen 1, 1/3, 4, 4/1, 13, 13/1, 17, 17/1, 17/3. - člen 86, 86/8, 89, 89/1.
pravilnik - ni upravni akt - divjad - lovišča - minister
Glede na osmi odstavek 86. člena in prvi odstavek 89. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, predvsem pa upoštevaje dejstvo, da niti ZDLov-1 niti Pravilnik ne predpisujeta izdaje in vsebine sklepa o sprejemu letnega načrta lovsko upravljavskega območja (temveč zgolj pravilnika o sprejemu letnega načrta lovsko upravljavskega območja), izpodbijani sklep ministra ne ustvarja nobenih pravnih posledic za tožnico oziroma ne posega v njen pravni položaj.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni izpostavila. Navedba revizijskih razlogov pa za dovoljensot revizije ne zadošča.
Brez navedbe pravnega vprašanja ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje.
Z navedbo posledic, ki naj bi nastale tretjim osebam, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZVoz člen 26, 26/6, 58, 61, 64. URS člen 14, 14/2, 38. MKVCP člen 8. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2-14. ZP-1 člen 22, 205, 206, 203, 203/2, 202č. ZVOP-1 člen 21. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 27, 27/6, 64, 64/2, 62/3, 64/4, 67, 67/3.
vozniško dovoljenje - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - podatki iz uradne evidence - izbris iz evidence - odvzem vozniškega dovoljenja - hramba podatkov - zahteva za izbris podatkov - obdelava osebnih podatkov - zbiranje osebnih podatkov - prekršek - dostop do podatkov - strogi test sorazmernosti
Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi bila ustavnosodna razlaga ureditve hrambe podatkov o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja le razlaga, po kateri bi se ti podatki brisali po treh letih, kot to velja za prekrške.
Hramba teh podatkov je dopustna do uresničitve namena hrambe. Hramba obravnavanih podatkov v evidenci o vozniških dovoljenjih pa je namenjena izvajanju zakonske ureditve pogojev za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - sklep o razdružitvi postopka - izbris delnic - gospodarski spor
Da je Okrožno sodišče v Mariboru stvarno pristojno za odločanje o tej tožbi, je Vrhovno sodišče že odločilo s sklepom III R 13/2017 z dne 18. 4. 2017, v katerem je pojasnilo, da je že iz same vsebine spora - ureditev položaja delničarja - jasno, da gre za spor, ki sodi na področje gospodarskega prava. Iz obrazložitve navedenega sklepa ne izhaja, da bi se to stališče Vrhovnega sodišča nanašalo na kakšen poseben del tožbenega zahtevka. Pravne narave tega spora pa ne more spremeniti sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o razdružitvi (ločitvi) tožbenega zahtevka. To pomeni, da Vrhovno sodišče niti po izrecni presoji s tega vidika, v tem sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem in Okrožnim sodiščem v Mariboru, ne more slediti stališču Okrožnega sodišča v Mariboru, da tožnica uveljavlja dva zahtevka, kot ju je oblikovalo sodišče samo ob odločanju o razdružitvi zahtevkov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča treba njen tožbeni zahtevek obravnavati celovito in to kot spor, ki sodi na področje gospodarskega prava.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZDLov-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 16, 16/2, 16/3, 17, 17/1. - člen 89, 89/1, 89/2, 89/3.
ureditev lovstva - dovoljenost upravnega spora - poseg v pravni položaj - način uskladitve - gospodarjenje z loviščem
Med strankama ni sporno, da pritožnica letnega načrta svojega lovišča za leto 2017 ni podpisala, zaradi česar sta izvršilni organ OZUL GLUO in Zavod za gozdove Slovenije izdala sklep o tem, da navedeni letni načrt še ni usklajen z letnim lovsko upravljavskim načrtom za II. GLUO za leto 2017 in razdelilnikom odvzema posameznih vrst divjadi in drugih ukrepov v populacijah posameznih vrst divjadi ter v njihovem življenjskem okolju. Kot takšen pa sklep ne ustvarja nobenih pravnih posledic za pritožnico oziroma ne posega v njen pravni položaj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Razlog, s katerim utemeljuje predlog po 67. členu ZPP, je, da je tožnica zaposlena kot pravosodna svetovalka na Višjem sodišču v A., pred tem pa je bila kot pravosodna svetovalka zaposlena prav na Okrožnem sodišču v A.
Temeljno sporno vprašanje je najprej, ali je šlo v obravnavani zadevi za eno javno naročilo oziroma sklope enega javnega naročila, ali za ločena javna naročila in bi v posledici slednjega za naročila ne veljale določbe ZJN-2, saj vrednosti večine naročil niso dosegale praga za uporabo tega zakona, kot poudarja revidentka.
Tega pa ni mogoče ugotoviti na podlagi pogojev Javnega razpisa, pač pa je treba oceniti konkreten prijavljen projekt (konkretno odobreno naložbo) skladno s kriteriji ZJN-2. Pri tem se kot kriterije za to ali gre za en projekt ali za več projektov lahko uporabijo tudi kriteriji, na katere opozarja revidentka, ki so bili uporabljeni v zadevi T-358/08, in sicer na primer časovni, zemljepisni in gospodarski vidik, eventualno fizično oziroma funkcijsko povezanost itd. Na podlagi teh kriterijev oziroma ob njihovi uporabi bo mogoče ugotoviti ali naložba (projekt, za katerega so bila odobrena sredstva) predstavlja eno zaključeno celoto. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da dejstvo, da ne gre za eno samo javno naročilo, samo po sebi ne pomeni, da ne more iti za eno zaključeno celoto v smislu ZJN-2 oziroma Javnega razpisa.