napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunavanje daril - spor o obstoju in vrednosti darila
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po ustaljeni sodni praksi glede daril šteje, da mora dokazati darilo tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031008
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 182, 192, 192/2, 286b. ZKZ člen 4. OZ člen 299, 299/2. ZKZ-73 člen 14.
odškodnina - izgubljena korist - izgubljeni dobiček - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - denacionalizacijska odločba - dovoljena dejavnost - nedovoljena dejavnost - reklamni pano - oglasni pano - postavitev reklamnih objektov - kmetijsko zemljišče - hipotetična najemnina - dokazno breme - aktivna legitimacija - skupnost dedičev - pasivna legitimacija - eventualno sosporništvo - podredni zahtevek - stroški postopka
Ob pomanjkanju pojasnil s strani toženk, da bi bili od leta 1994 do danes uvedeni kakršnikoli postopki za odstranitev panojev, nasprotno, ostalo je neprerekano dejstvo, da so se tožniki na več mestih pozanimali, ali sta panoja na zemljišču veljavno postavljena, pa nikjer niso dobili podatkov, da bi bilo kaj narobe, je sodišče dopustilo možnost, da postavitev panojev v današnjem času ni dopustna, a je zaključilo, da prva toženka ni dokazala, da bi v času postavitve šlo za nedovoljeno dejavnost.
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato je treba po vsaki denacionalizacijski odločbi glede vrnjenega premoženja opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Ker ni prerekano, da zapuščinski postopek glede sporne parcele, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ni bil izveden, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je treba koristi vrniti v skupnost dedičev in ne neposredno tožnikom.
Sodišče se je odločilo za metodo hipotetične najemnine z oddajanjem zemljišča za namen reklamiranja z dvema reklamnima panojema. To pomeni, da je konkretna merila za izračun v obravnavanem primeru opredelilo. Tožniki zato do koristi ne morejo biti dodatno upravičeni še po drugem merilu, to je po zakupnini za kmetijsko zemljišče po ceniku prve toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028111
OZ člen 179, 179/1, 181, 182. ZPP člen 219a, 258, 258/2, 262, 282, 337, 337/1. ZD člen 142.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - kršitev dostojanstva - poseg v spolno nedotakljivost - posilstvo - posttravmatska stresna motnja - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zadoščenje v posebnih primerih - višina odškodnine - kazenski postopek - nepravnomočna kazenska obsodilna sodba - ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - pravno nasledstvo - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku - načelo kontradiktornosti - zaslišanje prič v drugem postopku - branje zapisnika o zaslišanju - izvedensko mnenje iz drugega postopka - vpogled v kazenski spis - soglasje strank - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - neudeležba na naroku - pravica do izjave - zaslišanje izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - nedopustne pritožbene novote - sodna praksa - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti do višine vrednosti zapustnikovega premoženja
OZ v 181. členu za duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva in zaradi protipravnega posega v spolno nedotakljivost predvideva prisojo enotne odškodnine, ki pa ne izključuje odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ, če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki.
Uporaba in ocena dokazov (listin) iz drugega sodnega postopka, ob dokaznem predlogu za vpogled v spis iz tega postopka, ni nedopustna.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če dokazni predlog ni substanciran.
OZ člen 200, 200/2, 201, 202, 202/1. ZPP člen 286.
nujna gestija - sanitarna sečnja - potrebni in koristni stroški
Tožeča stranka ničesar več ne dolguje, iz lastnih sredstev tudi ni založila ničesar, kar še ne bi dobila poravnano, kar utemeljuje sklep, da nima več nobene obveznosti, katere prevzem bi lahko zahtevala od tožene stranke. Tožeča stranka tudi ni navedla, da je naredila obračun (iz katerega bi bile razvidne tako koristi kot obveznosti iz posla), iz katerega bi izhajalo, da ji je tožena stranka še karkoli dolžna.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00030415
ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3. OZ člen 190, 404, 404/1. ZD člen 145, 145/1.
solidarna odgovornost - skupno premoženje zakoncev - skupni dolg zakoncev - odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja - solidarni dolžniki - pravica izpolnitelja do povračila - regresni zahtevek - dediščinska skupnost - skupno razpolaganje z dediščino - neupravičena pridobitev
Dolžnik, ki obveznost plača, ima do drugih dolžnikov regresni zahtevek, katerega višina je odvisna od notranjega razmerja med dolžniki. Tožnik bo lahko na podlagi tretjega odstavka 56. člena ZZZDR od toženke zahteval polovico tega, kar bo plačal na račun dolga iz skupnega premoženja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je upravičen do regresnega zahtevka šele če in ko bo plačal upnikom dolg, ki je nastal v zvezi s skupnim premoženjem toženke in njegovega pokojnega očeta. Regresni zahtevek ne more nastati pred izpolnitvijo obveznosti, iz katere izhaja.
Vlaganja sredstev tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti ima za posledico nastanek skupnega premoženja, višina vlaganj pa se odrazi na deležu na skupnem premoženju. Režim urejanja premoženjskih razmerij med zakonci, enako med izvenzakonskimi partnerji, je kogentne narave, tako da drug do drugega v zvezi s premoženjem, ki je skupno, nimata zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, pač pa le iz naslova skupnega premoženja ter regresne zahtevke iz naslova plačila dolgov, nastalih v zvezi s skupnim premoženjem.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 214, 214/1, 224. ZPP člen 394, 394-9.
sklep o dedovanju - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - pravnomočna odločitev o tožbi - vloženo izredno pravno sredstvo - revizija - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev in mirovanje postopka - obnova postopka
Vloženo izredno pravno sredstvo ne predstavlja zakonskega razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - nesporno dejstvo - spor o obsegu zapuščine - vsebina napotitvenega sklepa
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da na pravdo napoteni dediči niso vezani na izrek napotitvenega sklepa, temveč lahko zahtevek oblikujejo drugače in z njim uveljavljajo tudi kaj manj ali kaj več od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
Dedinja pa je pritožbo vložila več kot dve leti po vročitvi ji izpodbijanega sklepa o dedovanju. V posledici navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo dedinje kot prepozno zavrglo.
Zapuščinsko sodišče je z izdajo izpodbijanega sklepa zgolj sledilo soglasnemu in enotnemu predlogu dedičev, ki jim omogoča izvedbo ustreznih zemljiškoknjižnih vpisov na podlagi sklepa o dedovanju.
Ob dejstvu, da so izdajo izpodbijanega sklepa v vsebini, kot ga je izdalo prvostopenjsko sodišče, predlagali prav vsi dediči, tudi pritožnik, je v tej situaciji razumna smiselna uporaba 173. člena ZD, s katerim prvostopenjsko sodišče pod določenimi pogoji samo spremeni prvotni sklep.
ZPP člen 12, 337, 337/1. ZST-1 člen 3, 3/10, 5, 5/1, 5/1-9, 12/1, 12/2. ZD člen 132, 133. ZUPJS člen 9, 18, 18/1, 18/1-9.
oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - višina sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - neunovčljivo premoženje - podedovano premoženje - dovoljena pritožbena novota - prava neuka stranka - prehod zapuščine na dediča - odpoved dedovanju
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju višine vrednosti premoženja dedinje kot prosilke za oprostitev plačila sodne takse upoštevalo tudi ocenjeno vrednost podedovanega premoženja, saj ni najti zakonske podlage za neupoštevanje tega premoženja. Dedinja je v predmetnem zapuščinskem postopku nesporno pridobila določeno premoženje in s tem tudi določeno korist, zaradi česar te okoliščine pri odločanju o taksni oprostitvi ni mogoče prezreti. Navsezadnje sta tudi nastanek in višina taksne obveznosti v zapuščinskem postopku odvisna od tega, ali (sploh) in kolikšno vrednost premoženja dediči dedujejo, sodno takso pa so dediči dolžni plačati v sorazmerju s podedovanim premoženjem (deseti odstavek 3. člena ZST-1), torej v sorazmerju s koristjo, ki jo imajo od izvedenega zapuščinskega postopka.
spor o obsegu zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Glede na to, da tožnica zatrjuje, da je za časa življenja matere sodedič od nje oziroma od obeh staršev prejel darila, ter hkrati zatrjuje, da je s tem prikrajšan njen dedni delež, sodedič pa prejemu daril oporeka, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da med strankama zapuščinskega postopka obstoji spor glede obsega zapuščine in postopek prekinilo.
ZD člen 220, 223. ZPP člen 337, 337/1, 365, 365-1.
pravnomočen sklep o dedovanju - pravica do pritožbe - stranka zapuščinskega postopka - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dodatni sklep o dedovanju - novo najdeno premoženje - denacionalizirano premoženje - uveljavljanje dedne pravice v pritožbi - dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - razveljavitev sklepa - ponovljeni postopek
Pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). Pritožnica v postopku, ki je bil zaključen s sklepom o dedovanju z 21. 5. 2014 (ki je postal pravnomočen 10. 6. 2014), ni sodelovala v nobeni fazi; sklep ji (kot sama navaja v pritožbi) tudi ni bil vročen, zato je ne more vezati. Ker je tako, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ampak ima v skladu z 223. členom ZD možnost, da svojo pravico uveljavlja v pravdi.
Pritožbene novote, ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice, so po usklajeni sodni praksi višjih sodišč dopustne.
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati trditve in predložene dokaze o pritožničini dedni pravici, pri tem pa naj bo pozorno tudi na to, da gre za premoženje, vrnjeno v postopku denacionalizacije. Okoliščine primera niso takšne, da bi pritožbeno sodišče lahko samo dopolnilo postopek, saj je razlog za razveljavitev uveljavljanje dedne pravice nove dedinje. Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje, tako da višje sodišče samo ne more in ne sme namesto sodišča prve stopnje opraviti zapuščinske obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00040122
ZD člen 130, 130/3, 141, 173, 173/3. ZZK-1 člen 5, 6, 9.
nepravočasna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - temeljna načela zemljiške knjige - načelo pravnega prednika - publicitetni učinek vpisa - zapuščina brez dediča - izročitev zapuščine - dediščinska tožba - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Sklep, ki je bil izdan v zapuščinski zadevi po pokojnem A.U., je bil izdan štiri leta pred vložitvijo pritožbe in izveden v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije. Temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka (načelo pravnega prednika, publicitetni učinki vpisov) ni mogoče prezreti, ne glede na to, da se zakoniti zastopnik države, v korist katere je bil leta 2015 sklep izdan, zdaj z razveljavitvijo odločbe strinja.
Primer, kot je obravnavani, izrecno ureja tretji odstavek 130. člena ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00027542
OZ člen 191, 197, 355. ZPP člen 72, 454, 454/1, 454/2. ZD člen 142, 142/3, 142/4.
izločitev sodnika - prepozen predlog - narok v sporih majhne vrednosti - neupravičena pridobitev - verzija - upravnik - pogodba o upravljanju - stroški upravljanja - stroški obratovanja - zastaranje - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Najzgodnejši obračun stroškov se nanaša na leto 2016, zato tožbeni zahtevek, glede na to, da je bil predlog za izvršbo vložen 29. 12. 2017, ni zastaran. Skladno s 355. členom OZ zastaranje namreč začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
V sporih majhne vrednosti obstajajo izjeme od obligatornosti glavne obravnave (prvi in drugi odstavek 454. člena ZPP), če nobena stranka izvedbe naroka ni zahtevala. Takšne zahteve toženka ni podala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo brez naroka na podlagi predloženih in zadostnih pisnih dokazov.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - obličnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis - neveljavnost pravnega posla
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju mora imeti obliko notarskega zapisa. Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, če je v zakonu tako določeno, so neveljavni.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - zavarovalna polica - predmet dedovanja
Navedeno pa narekuje sklep, da v času smrti zapustnice iz sporne police življenjskega zavarovanja zanjo ni izhajala kakšna premoženjska pravica, ki bi se skladno z določbo 132. člena ZD v zvezi s prvim odstavkom 123. člena ZD prenesla na dediče. Po prvem odstavku 142. člena ZD s smrtjo pokojnega na dediče do višine podedovanega premoženja sicer preidejo tudi obveznosti, ki so, kakor položaj zapustnice kot zavarovalke po sporni zavarovalni polici, lahko predmet dedovanja. Vendar pa ima navedeno za posledico, da ob morebitni realizaciji zavarovalnega primera po smrti pokojnega zavarovalca, upravičenje do izplačila zavarovalne vsote za primer smrti zavarovanke nastane v pravni sferi pravnega naslednika pokojne in torej ne gre za prehod terjatve na pravnega naslednika zavarovalke iz naslova dedovanja po njej. Izhajajoč iz pravkar obrazloženega sodne takse za dodatni sklep o dedovanju po tretjem in četrtem odstavku 25. člena ZST-1 zato ni mogoče odmeriti.
postavitev začasnega zastopnika - pomanjkanje procesne sposobnosti - dvom v procesno sposobnost stranke - postavitev izvedenca - zdravniški pregled - sklepanje po pravilu o dokaznem bremenu
Samo obstoj 22 let stare psihiatrične dokumentacije in dejstva, da se dedinja ni želela podvreči zdravniškemu pregledu, v konkretnem primeru za zaključek o neobstoju njene procesne sposobnosti ne zadostuje. Glede na to, da iz sklepa niso razvidne nobene okoliščine, ki bi na podlagi predloženega procesnega gradiva ali ravnanja stranke v tem postopku, sodišče vodile do ugotovitve, da bi lahko šlo za pomanjkanje procesne sposobnosti Z. C., po mnenju pritožbenega sodišča zgolj formalno sklepanje po dokaznem bremenu, ker ustrezen dokaz po njeni krivdi ni bil izveden, ne zadostuje. Le če bi sodišče ugotovilo okoliščine v konkretnem postopku, ki porajajo sum v poslovno sposobnost dedinje, pa ostalo v dvomu glede njene procesne sposobnosti, bi lahko odločilo po dokaznem bremenu.
ZD člen 133, 136, 138, 138/2, 183, 221, 221/1. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 83.
kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - odpoved dediščini - pravnomočen sklep o dedovanju - sprejem dediščine - dedna izjava - zmota
Določbe o nepreklicnosti in nepogojnosti dednih izjav ter o prepovedi delnosti dednih izjav so kogentne. Zapustnikova hči je pred sodiščem izjavila, da ne želi biti dedič. Prav tako pa gre s strani dediča R. S. za univerzalno sukcesijo. Njegov (dedičev) položaj je univerzalen, vezan na celotno dediščino, in ne le na posamezni del. Iz tega izhaja, da se je nanj preneslo vse, kar je bilo v pravnih razmerjih zapustnikovo, in ne le tisto, kar bi dediču ustrezalo. Tudi dedič, ki je sprejel zapuščino, te izjave glede kasneje najdenega premoženja ne more spremeniti oziroma se dedovanju ne more odpovedati. Ker delna odpoved dediščini ni mogoča, dedič ne more nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine. Se pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno sklicuje na enotno sodno prakso. Gre namreč le za pretežno sodno prakso in obenem prakso, ki je v zadnjem času v ospredju, saj dosledno sledi temeljnim postulatom dednega prava, ki narekujejo, da sodišča v takšnih situacijah kot je obravnavana ne pridobivajo novih dednih izjav in ne upoštevajo spremenjenih dednih izjav.
dedovanje zaščitenih kmetij - prevzemnik zaščitene kmetije - zmanjšanje nujnega deleža - premoženjsko stanje prevzemnika kmetije - izplačilo nujnega dednega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da prevzemnik kmetije iz lastnega premoženja nujnih deležev nujnim dedičem v skupni višini 198.807,72 EUR ni zmožen izplačati. Upoštevaje to okoliščino ter višino čistega letnega donosa kmetije, je predlogu prevzemnika zaščitene kmetije za znižanje nujnih deležev in predlogu za določitev daljšega roka izplačila utemeljeno ugodilo. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje za izplačilo nujnih deležev določiti največ 5 letni rok, ni utemeljena, saj določitev daljšega roka za izplačilo utemeljujejo tako ugotovljene socialne razmere prevzemnika kot tudi gospodarska zmožnost kmetije.