CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00057051
DZ člen 4, 4/1. ZD člen 4a. ZPP člen 236a, 236a/5, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - elementi zunajzakonske skupnosti - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske in ekonomske skupnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - predložitev pisne izjave priče
Glede pisnih izjav prič se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikoma, da naj bi bile te brez veljave zgolj zato, ker niso priložene fotokopije osebnih izkaznic, kot zahteva peti odstavek 236.a člena ZPP. Kopija osebne izkaznice služi zgolj potrditvi identitete priče, ki je dala pisno izjavo (ad probationem), ni pa pogoj za veljavnost pisne izjave priče (ad valorem). Da bi katera od spornih izjav ne izvirala od priče, ki je pod njo podpisana, pritožba konkretizirano ne trdi. Poleg tega je sodišče prve stopnje priče, ki so poprej dale pisne izjave, tudi zaslišalo.
Okoliščine bi utegnile kazati, da med zapustnikom in tožnico ni bilo intimne, čustvene povezanosti in medsebojne navezanosti, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje soočiti svoje razloge o tem, da B. B. ni bila »zapustnikova ljubezen«, temveč le dobra prijateljica, z npr. izpovedbami brata ter bivše žene, ki so vlogo B. B. prikazovali drugače.
Navezanost na bivšo ženo pomeni, da po naravi stvari (ker poligamije slovenski pravni red ne priznava) ne more biti navezanosti na partnerko, ali pa, da navezanost ne dosega stopnje, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti.
prehod zapuščine na državo - kaducitetna pravica države - zapustnikovo premoženje - denarna sredstva na bančnem računu - stroški zapuščinskega postopka - stroški oklica - majhna premoženjska vrednost - stvar majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku ali vsaj v obrazložitvi sklepa, glede na okoliščine konkretnega primera, ugotoviti oziroma pojasniti, kakšna je višina denarnih sredstev na računu zapustnika, ki na podlagi 9. člena ZD postanejo lastnina Republike Slovenije. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje posredovalo pritožnici različne podatke o stanju na bančnem računu pokojnika, tako da se ne ve, kakšna je višina denarnih sredstev na računu pokojnika v času odločanja oziroma ali sploh obstajajo denarna sredstva na bančnem računu.
Čeprav država ni dedič, pa vendarle odgovarja za dolgove pokojnika do višine premoženja, ki ji je bilo izročeno, dolžna pa je tudi plačati stroške oklica. Država ni dedič, marveč naslovnik kaducitetne pravice. Kaduciteta je način pridobitve pravic sui generis. Država zapustnikovega premoženja ne pridobi v trenutku zapustnikove smrti, marveč šele s sklepom sodišča, ki izreče, da se zapuščina brez dedičev izroči državi.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o dedni pravici - sporna dejstva - razlaga oporoke - prava volja zapustnika
Dediči ponujajo različno razlago oporoke, kar pomeni, da med strankami zapuščinskega postopka obstoji spor o dejstvih glede prave volje zapustnika. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obvezna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo zapustnika.
omejitev dedovanja - socialna pomoč - pogrebni stroški - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Pogrebni stroški sodijo med dolgove iz zapuščine. Gre za obveznosti, ki nastanejo po zapustnikovi smrti in za katere velja odgovornost dedičev, zato ni podlage, da bi se v tem obsegu del zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD izločil, da bi v tem delu prišlo do omejitve dedovanja v korist pritožnika.
Vrednost prejete socialne pomoči, ki jo je prejel zapustnik, in za katero velja omejitev dedovanja, katero višino je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo na podlagi 54.a člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ne dosega višine zapuščine, zato se pritožnik tudi iz tega razloga ne more poplačati iz zapustnikovega premoženja.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prejemnik denarne socialne pomoči - razpis naroka - oprava zapuščinske obravnave - povračilo pomoči - odpoved pravici do povračila pomoči - sporna dejanska vprašanja - med dediči sporno dejstvo - sklenitev dednega dogovora
Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 207. člena ZD razpisati narok, na katerem bi moralo obravnavati vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino in na omejitev dedovanja.
Pritožnica utemeljeno še navaja, da je obstajala možnost sklenitve dogovora ne le z dedičem, marveč tudi z Občino, na podlagi katerega bi lahko prepustila svoj pripadajoči delež občini ter da bi se lahko odpovedala pravici do povračila te pomoči na podlagi 129. člena ZD, ki določa, da se Republika Slovenija lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci sami potrebni pomoči. Okoliščina, da je dediču B. B. odvzeta poslovna sposobnost še dodatno potrjuje te pritožbene navedbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00056192
ZPP člen 208, 208/1. DZ člen 240, 267.
pravdni postopek - nadaljevanje pravdnega postopka - skrbnik za poseben primer - skrbnik zapuščine - postavitev skrbnika - razrešitev - organ, pristojen za razrešitev
Izjava pritožnice, da kot skrbnica odstopa, na pravilnost izpodbijanega sklepa (s katerim je postopek nadaljevalo z 10. 12. 2021, ko je začasno skrbnico zapuščine povabilo, naj ga prevzame) ne vpliva.
V skladu z 240. členom DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Vprašanje (umika) privolitve skrbnika je torej pravno pomembno, razrešitev pa skrbnik lahko doseže le pred organom, ki ga je imenoval (torej pred zapuščinskim sodiščem) in ne v tem pravdnem postopku ali pa celo samovoljno z odstopom.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - lastništvo nepremičnine - del nepremičnine - gospodarski objekt - zemljiškoknjižno stanje
Ker je med dediči nastal spor o obsegu zapuščine, je treba to sporno okoliščino razčistiti v pravdi. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prve točke prvega odstavka 212. člena ZD zapuščinsko obravnavo pravilno prekinilo, na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD pa pravilno na pravdo napotilo pritožnika in še dve dedinji, ki sta pritrdili njegovim trditvam. Njihova pravica je namreč manj verjetna, saj je zapustnik v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do 1/10 te sporne parcele z objektom. Pritožnik bo imel v pravdi možnost dokazati povečano vrednost objekta, ki je pripadala njegovemu očetu, kot to zatrjuje v pritožbi, ter bodo morale biti najprej v pravdi razčiščene sporne okoliščine glede lastništva sporne parcele, šele nato bo mogoče zapuščinski postopek nadaljevati.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - soglasje dedičev
Dodatni sklep o dedovanju sodišče lahko izda le za tiste nepremičnine, za katere se vsi dediči strinjajo, da sodijo v zapuščino.
Dedič, ki zatrjuje, da v zapuščino sodi tudi dodatno premoženje (pritožnica), ima v primeru spora med dediči o tem možnost svoj zahtevek uveljavljati z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00056890
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
zapuščinski postopek - dedna pravica - odločitev o pravdnih stroških - plačilo stroškov postopka - potrebni stroški - procesna dejanja - stroški po umiku tožbe - urnina - ustavitev postopka
Toženci niso dolžni kriti stroškov, ki se nanašajo izključno na procesno razmerje med tožniki in enajstimi toženci, zoper katere je bila tožba umaknjena. Ne glede na to, da je bil zahtevek zoper pritožnike utemeljen, je bila odločitev o tem, zoper koga bo vložena tožba, v domeni tožnikov.
prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - smrt stranke med pravdo - smrt stranke - stranka postopka - prevzem postopka - poziv na prevzem postopka - dedičev prevzem pravdnega postopka - zakonito dedovanje - nujni delež - oporočno dedovanje - oporočni dedič
Na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP je sodišče zakonita dediča pozvalo na prevzem prekinjenega postopka, oporočne dedinje pa ni vključilo na stran tožeče stranke, ker v pravdi že nastopa kot tožena stranka.
Ker še ni jasno, ali bo v zapuščinskem postopku prišlo v celoti do oporočnega dedovanja, ali pa bo tudi zakonito, saj imata zapustničina otroka pravico do nujnega deleža (prvi odstavek 25. člena ZD), je odločitev sodišča, da ju pozove na prevzem postopka pravilna.
napotitev dedičev na pravdo - materialno in procesno dokazno breme - manj verjetna pravica dediča - negativno dejstvo - denarna sredstva na bančnem računu
Iz okoliščin izhaja, da glede na trditve B. P. o materialnopravni neveljavnosti obeh vknjižb lastninske pravice na nepremičnini (prve v korist S. P. mlajšega, druge v korist D. P.) sporno razmerje glede vprašanja, ali spada 2/3 navedene nepremičnine v zapuščino, obstaja med B. P. na eni strani ter S. P. mlajšim in D. P. na drugi strani. Tudi ta spor sodi v okvir sporov iz 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju (ZD), saj na opredelitev obravnavanega razmerja, da gre za spor iz 212. člena ZD, ne vpliva okoliščina, da je v sporu med dedičema udeležena kot sospornik dediča na pasivni strani tudi tretja oseba.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - ugotovitev obsega zapuščine
Pritožbeni očitek, da je zahteva dediča D. D. za vračunanje daril v dedni delež dediča A. A. zgolj delno konkretizirana, ker dedič D. D. v svoji zahtevi ni navedel vrednosti daril, ki naj se vračunajo v dedni delež, ni utemeljen, saj je bila z izpodbijanim sklepom pritožnica na pravdo napotena zaradi ugotovitve obsega zapuščine in ne zaradi vrnitve daril.
Odločitev o tem, katero stranko sodišče napoti na pravdo, je odvisna od vprašanja, katera pravica je manj verjetna in ni odvisna od tega, katera stranka zatrjuje prikrajšanje in katera ne. Glede na to, da dedič D. D. trdi, da je bilo premoženje, ki je predmet pogodb, sklenjenih med zapustnico in pokojnim A. A., darilo A. A., kar potrjuje tudi vsebina sklenjenih pogodb (priloga A9 in A10), iz katerih izhaja, da gre za darilni pogodbi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo dedinji po pokojnem A. A, B. B. in C. C., ki trdita nasprotno, da premoženje po pogodbah ni bilo predmet daritve.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - obračunska vrednost zapuščine - predhodno vprašanje - pogodba o preužitku - vračunanje darila
Glede na to, da obstoj pogodbe o preužitku potrjuje pogodba o preužitku, sklenjena v notarski obliki, pri čemer je bila navedena pogodba tudi zemljiškoknjižno realizirana, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da je pravica dedinje A. A., ki trdi, da je pogodba o preužitku nična, manj verjetna.
Odločitev o tem, ali se vrednost nepremičnine v L. upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, je odvisna od tega, ali je pogodba o preužitku veljavna ali ne.
Ker iz zadnje veljavne oporoke zapustnice povsem jasno izhaja, da je navedena sredstva dobila A. A., je njena pravica, ki trdi, da teh sredstev ni dobila ona, temveč zapustničina vnukinja D. D., manj verjetna.
zapuščinski postopek - tuj pokojninski sistem - sredstva iz pokojninskega sklada - sredstva na bančnem računu - obseg zapuščine - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju
Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, tako da bodo morali vsak do višine podedovanega zneska sredstva vrniti tujemu pokojninskemu skladu.
Ker tožnik pritožbe zoper sklep o dedovanju ni dopolnil z originalno podpisanimi izvodi, da bi jih sodišče lahko vročilo nasprotnim dedičem, njegova pritožba na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ni bila popolna, s tem pa ni bilo zadoščeno načelu kontradiktornosti, zato jo je sodišče pravilno zavrglo. Predhodno pa ga je pravilno opozorilo, da bo njegovo pritožbo, če je ne bo dopolnil, zavrglo. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je pritožba popolnoma razumljiva, saj navedeno dejstvo na popolnost pritožbe ne more vplivati.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15, 22, 22/1.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - zapuščinski postopek - običajno prebivališče - preizkus pristojnosti - izbira prava
Sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče, so pristojna za odločanje o celotnem dedovanju.
ZD člen 8, 28, 46, 103, 132, 145. OZ člen 548, 548/1, 548/2.
upravitelj zapuščine - vrednostni papirji - denarna sredstva - sprememba oblike premoženja - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - izročilna pogodba - vsebina pogodbe - razlaga pogodbenega določila - oporoka - enostranski pravni posel - nedovoljeno razpolaganje - razpolaganje z zapuščino - izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - trenutek sklenitve pogodbe - obstoj premoženja - dedovanje na podlagi zakona - dedna odpravljenost - darila - vrednost darila - pomanjkljiva trditvena podlaga
Premoženje zapustnika preide na dediče s smrtjo zapustnika in se obseg premoženja, ki ga dediči dedujejo, ugotovi po stanju na dan smrti. Kasnejše spremembe glede vrste in obsega premoženja na to ne vplivajo, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino spadajo vrednostni papirji (ne pa denarna sredstva), pravilna.
Oporoka je enostranski pravni posel, sporno določilo pa je sestavni del dvostranskega pravnega posla, pri čemer so bile pogodbene stranke v 8. točki notarskega zapisa opozorjene na pravne posledice sklenjenega pravnega posla (glede izročilne pogodbe ter odpovedi neuvedenemu dedovanju, posebej glede določila, da lahko potomec, ki se ni strinjal s prednikovo izročitvijo premoženja oziroma ni dal svoje privolitve, po smrti zahteva svoj nujni dedni delež), nakar so stranke soglasno izjavile, da je besedilo zapisa skladno z njihovo pravo pogodbeno voljo. Nedvomno je torej, da je šlo za pogodbo in ne enostranski pravni posel. V skladu z drugim odstavkom 548. člena OZ je v izročilni pogodbi neveljavno določilo o razdelitvi premoženja, ki bo v zapuščini, saj se s takšno pogodbo razdeli le izročiteljevo premoženje v trenutku izročitve pogodbe (vse ali del, prvi odstavek 548. člena OZ). Tudi ob drugačni razlagi pogodbe po vsebini (preužitek, dosmrtno preživljanje) bi morale stvari, ki so predmet pogodbe, obstajati v trenutku sklenitve pogodbe. Razpolaganje z zapuščino s pravnim poslom ni dopustno. Dovoljeno je le z oporoko kot enostranskim pravnim poslom ali sporazumom prednika in potomca o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pri čemer pa se D. D. dedovanju ni odpovedal. Pri oporočnem razpolaganju je namreč oporočitelj svoboden in lahko oporoko kot enostranski pravni posel vselej prekliče. Konkretnega pogodbenega določila kot sestavnega dela dvostranskega pravnega posla tako ni mogoče šteti kot oporoke.
zakonito dedovanje - prikrajšanje nujnega dednega deleža - pravica zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v pravdnem postopku
Zahtevo za vrnitev daril zaradi prikrajšanje nujnega dednega deleža lahko dedič uveljavlja vse do konca zapuščinskega postopka. Ker so dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZD podajo izjavo do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00056494
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-4. Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 10.
zamudna sodba - vložitev vloge pri napačnem sodišču - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - prepozen odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - skupno premoženje zakoncev
Okrožno sodišče v Ljubljani je odgovor na tožbo prejelo po poteku roka, toženka pa zatrjuje, da je prišlo do očitne pomote s tem, ko je odgovor poslala Okrajnemu sodišču v Ljubljani in ne Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Ker je imela toženka pooblaščenca, pomote ni mogoče pripisati njeni nevednosti, torej pride v poštev le očitna pomota vložnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je sodna praksa ta pravni pojem že konkretizirala ter se izrekla, da ne gre za očitno pomoto, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi in ne le vloži pri napačnem sodišču ali pošlje na napačno sodišče. Tudi dejstvo, da med pravdnima strankama pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče drug postopek, ni takšna razlikovalna okoliščina, da sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče ne bi upoštevali zgoraj navedene sodne prakse.