prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - razpolaganje dediča z zapuščino - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 213. člena ZD, ko je pravico pritožnika, ki trdi, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, dvignjena z računa zapustnice pred njeno smrtjo, štelo za manj verjetno, in zato njega napotilo na pravdo. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V kolikor so denarna sredstva z zapustnikovega računa dvignjena še v času njegovega življenja in torej zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora (praviloma) tisti, ki trdi, da to premoženje kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.
Že v upnikovih navedbah je podano le predvidevanje o ravnanjih, s katerimi naj bi sodedič kršil začasno odredbo. Nič drugega ne izhaja niti iz pisnih izjav oseb, ki sta bili predlagani kot priči. Upoštevaje zaključek sodišča, da iz indicev, ki jih je navedel upnik, ne izhaja sklep o kršitvi začasne odredbe, je odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov, predlaganih v zvezi s temi indici, pravilna.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, ki enačijo obseg lastninskih upravičenj sodediča kot skupnega lastnika zapuščine in obseg prepovedi iz začasne odredbe. V izreku začasne odredbe je navedeno, da se dedičema prepoveduje izvajanje gradbenih in obrtniških del in vsakršne druge posege v nepremičnino. Pomensko odprto besedno zvezo o vsakršnih drugih posegih je sodišče pravilno zamejilo s primerljivostjo "drugih" posegov z gradbenimi in obrtniškimi deli in ob upoštevanju namena začasne odredbe, ki je v zavarovanju zapuščine. S tem ni poseglo v druga pritožnikova lastninska upravičenja glede stvari iz zapuščine, katerih varstvo lahko uveljavlja prek drugih institutov, ki jih ima na razpolago tako v zapuščinskem kot v drugih postopkih.
ZPP člen 285, 286, 337, 337/1, 12. Zakon o dedovanju (1955) člen 165, 207, 32, 220, 212, 213, 214, 214/3.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Sodišče mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, med drugim tudi vprašanja v zvezi z ugotavljanjem obsega zapuščine, na katerega vpliva morebitna izločitev dela zapustnikovega premoženja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da v konkretnih okoliščinah brezplačne rabe mansarde last zapustnika, ki jo je uporabljal brezplačno toženec z družino, ni mogoče šteti kot darilo po 29. členu ZD, ki bi se tožencu kot zakonitemu dediču vštelo v dedni delež.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - zakoniti dedič - oporočno dedovanje - oporoka pred pričami - oporočiteljev podpis - verjetnejša pravica
Glede na to, da oporoka na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon.
skrbnik zapuščine - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - dediči - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - stranka zapuščinskega postopka - status stranke - upnik v zapuščinskem postopku
Za postavitev skrbnikov zapuščine ni izkazanih zakonskih pogojev iz 131. člena ZD. Ta v relevantnem prvem odstavku določa: „Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.“
Dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, ne pomeni, da dediči ne bi bili znani. Zapuščina nanje preide že s trenutkom smrti in ne šele s pravnomočnim sklepom o dedovanju (132. člen ZD).
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka, saj ni nastopila izjemna situacija iz 143. člena ZD, ki bi mu ta status podelila (ločitev zapuščine od premoženja dedičev), zaradi česar sploh ni upravičen podajati predlogov v zapuščinskem postopku.
Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Ob tem je opozoriti tudi na stališče novejše sodne prakse, da je v zapuščinskem postopku potrebno upoštevati, ali gre za uveljavljanje le novega dejstva (za kar gre v konkretnem primeru) ali za uveljavljanje dedne pravice, predvsem pa je pomembno, ali je so bili udeleženci dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti katera procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 68, 71, 71/2, 72, 72/1, 72/2. ZD člen 227c, 227č, 227č/1.
evropsko potrdilo o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - pritožba zoper evropsko potrdilo o dedovanju - popravek evropskega potrdila o dedovanju - delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo - vpis v zemljiško knjigo na podlagi evropskega potrdila o dedovanju - dedovanje v drugi državi
Sodišče prve stopnje pritožbe ni obravnavalo kot zahtevo za popravek oziroma spremembo evropskega potrdila o dedovanju, zato ni ravnalo v skladu z 71. členom Uredbe o dedovanju (in 227.c členom ZD), ki organu izdajatelju omogoča, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo osebe, ki izkaže pravni interes, potrdilo popravi ali spremeni, če ugotovi, da potrdilo ali posamezni elementi v njem niso točni.
ZD člen 142a, 142b, 218, 218/1, 219. ZFPPIPP člen 414, 415, 416, 417d, 417d-1, 418, 418/3, 418/3-1.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči - stečaj zapuščine - stečaj zapuščine brez dedičev - država kot upnik - zapuščina brez dediča - načelo enakega obravnavanja upnikov
Glede na to, da je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustničine smrti, torej še pred odločanjem o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD, zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, saj ni dedičev in ni dedovanja. Določbo 128. člena ZD je treba uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, ki ne nudijo utemeljenega razloga za sklep, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni upniki poplačali že v zapuščinskem postopku. Ni videti tehtnega in razumnega razloga, da bi se v konkretni situaciji glede zapuščine brez dedičev odločalo v dveh postopkih pred različnimi sodišči. Zoper tak zaključek ne govori le argument, da bi se postopki poplačila upniških zahtevkov po nepotrebnem kopičili (načelo ekonomičnosti), kar bi bilo v nasprotju z osredotočenim poplačilom vseh zapustnikovih upnikov kot smislom stečaja zapuščine z učinkovitim upravljanjem in unovčenjem stečajne mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP), temveč predvsem to, da bi lahko bili posamezni upniki v primerljivem pravnem položaju obravnavani neenako (načelo enakega obravnavanja). V tej fazi tako tudi ni odločilno, kakšna je pravna kvaliteta terjatve oziroma pravic posameznih upnikov, med njimi tudi pritožnice, saj se bo to, kot je splošna značilnost vsakega stečajnega postopka, lahko uresničilo v postopku stečaja zapuščine.
ZD člen 163, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da ji s strani sodišča prve stopnje ni bila dana možnost, da se izjavi o vlogi A. A., v kateri je le ta prvič navedla, da v zapuščino po pokojnem D. D. sodi tudi traktor. Vloga dedinje A. A. je na sodišče prispela po zadnji zapuščinski obravnavi, ni pa bila vročena ostalima dvema dedičema v izjavo.
pravnomočen sklep o dedovanju - izvedba zapuščinskega postopka - zavrnitev predloga - naknadno najdeno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - trditveno in dokazno breme - status stranke v zapuščinskem postopku - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Glede premičnin, denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter neizplačane pokojnine, je pritožnica pred sodiščema prve in druge stopnje dala zgolj pavšalne navedbe, zato podrobnejši odgovor ni potreben. Sodišče prve stopnje je pritožnici tudi pravilno pojasnilo, da lahko kadarkoli pozneje vloži predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ko/če bo izkazala obstoj dodatne zapuščine.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - način delitve zapuščine - izločitev iz zapuščine - dedni dogovor - dedič - odgovornost za zapustnikove dolgove - dedičeva odgovornost za dolgove - upravnik večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelilni ključ - aktivna in pasivna legitimacija - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
V primeru izločitve premoženja zaradi lastništva toženke zapuščinsko sodišče (izločenega) premoženja ne bi zajelo v obsegu zapuščine. V takšnem primeru zapuščinsko sodišče tudi ne bi navajalo toženke kot upnice v postopku. Prav tako toženki in zakonitima dedičema ne bi bilo treba skleniti sporazuma o delitvi zapuščine. Toženka ne bi prejela solastniškega deleža zapuščine, saj bi že bila lastnica izločenega premoženja, ki ne sodi v zapuščino.
Pritožnica neskrbnost neutemeljeno enači z nepoštenostjo.
Čeprav se po seznanitvi z obstojem tipkane oporoke niso lotili nadaljnjega raziskovanja, jim nepoštenosti ni mogoče očitati. Za napolnitev standarda nepoštenosti ne zadostuje neskrbnost/malomarnost, ampak bi morala tožnica dokazati zavajanje z jasnim namenom doseči (nepravično, neutemeljeno) korist ali cilj.
obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker dediča na poziv sodišča, s katerim ju je seznanilo z obsegom in vrednostjo premičnega premoženja, ki ga bo upoštevalo v sklepu o dedovanju nista odgovorila, je utemeljeno štelo, da obseg premične zapuščine in njena vrednost za dediča nista sporni.
ZD člen 128, 162, 165, 165/2, 214, 214/1, 214/2. SPZ člen 7, 41.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - obseg zapuščine - zapustnikovo premoženje - vsebina sklepa o dedovanju - povračilo pomoči - načelo specialnosti - predmet dedovanja - sestavina nepremičnine - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
S tem, ko sodišče prve stopnje ni zavzelo nikakršnega stališča do dejstev, ki so pravno pomembna za ugotovitev, katero premoženje je imela zapustnica ob smrti in je prešlo na njene dediče (prim. 41. člen SPZ), dejanskega stanja v zadevi ni popolno ugotovilo.
V novem odločanju bo moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine, saj je od njega odvisna višina povračila pomoči po predpisih o socialni varnosti, do katerega je upravičena občina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00061286
ZPP člen 76, 77, 98, 339, 339/2, 339/2-11. ZIZ člen 15, 55, 55/1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - dediči - neznani dediči - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastilnega razmerja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nadaljevanje postopka z dediči stranke - pravna subjektiviteta - procesna sposobnost - upravičenost za zastopanje - relevantni ugovorni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Argumenti, s katerimi je dolžnica nasprotovala sklepu o izvršbi, so procesno pravne narave, konkretno vprašanje (ne)obstoja procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka oziroma procesne sposobnosti ter upravičenosti pooblaščenca – odvetnika za zastopanje. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, gre za absolutno bistveno postopkovno kršitev, pri čemer na obstoj predpostavk sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti pritožbeno sodišče pazi že po uradni dolžnosti. Morebitne kršitve določb 76., 77. in 98. člena ZPP je mogoče ob smiselni uporabi (15. člena ZPP) 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP uveljavljati tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj so v prvem odstavku 55. člena ZIZ ugovorni razlogi našteti le primeroma.
Namen določb o sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti in upravičenosti oseb za njihovo zastopanje po pooblaščencu je v zagotovitvi kakovostnega varstva njihovih pravic v postopku. Če je na strani stranke sicer podana katera od navedenih pomanjkljivosti, a je kljub temu ta stranka v postopku uspela, pa ni razloga za razveljavitev sodne odločbe. Kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je tako v pritožbenem oziroma smiselno v ugovornem postopku po naravi stvari mogoče upoštevati le pri pritožbi oziroma ugovoru osebe, ki je v postopku izgubila, pa je bila kršitev podana na njeni strani. Ne more pa se na take kršitve sklicevati nasprotna stranka, ki v postopku ni uspela. To bi bilo v nasprotju z namenom določb 76., 77. in 98. člena ZPP.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - predlog za izdajo popravnega sklepa - sprememba dednega dogovora - delitev parcel - pogoji za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Dediči ne zahtevajo poprave očitne pisne pomote, njihov predlog predstavlja spremembo dednega dogovora, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo popravnega sklepa.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - določitev dediča - sorodstvo v ravni vrsti - napačna uporaba materialnega prava
Oris potomcev zapustnika jasno pokaže, da je C. B. zapustnikov pravnuk (kar pomeni, sorodnik iz tretjega kolena), A. A. pa zapustnikov vnuk (sorodnik iz drugega kolena) in s tem sorodnik iz bližjega kolena. Na tej podlagi A. A. izpolnjuje 3. pogoj za dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti iz 2. alineje prvega odstavka 50. člena ZAgrS.