ZD člen 1a. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 10. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23.
dedovanje - pristojnost domačega sodišča - pristojnost nepravdnega sodišča - uporaba prava - uporaba prava EU - uporaba določb uredbe - prebivališče zapustnika - običajno prebivališče - splošna pristojnost - subsidiarna pristojnost - dvojno državljanstvo
Sodišče je preuranjeno odločilo, da je pristojno za odločanje o dedovanju zapustnikovega premoženja. Za uporabo 4. člena Uredbe 650/2012/EU je treba ugotoviti običajno prebivališče zapustnika in ob tem upoštevati vse okoliščine primera. Pri tem mora sodišče odgovoriti tudi na navedbe dedičev, ki so iz ZRN.
Po 23. točki preambule Uredbe mora organ upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo ter kako pogosto je zapustnik bival v zadevni državi, pa tudi pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Pri določanju običajnega prebivališča je treba upoštevati npr.: družinski položaj in družinske vezi, trajanje in neprekinjenost prisotnosti v zadevni državi članici, zaposlitveni položaj, trajnost stanovanjskega položaja, državo, v kateri posameznik plačuje davke, razloge za selitev in druga merila, ki kažejo na druga dejstva povezana z bivanjem v določeni državi članici. Za odločitev o pristojnosti ni treba kot predhodno vprašanje rešiti vprašanja skupnega premoženja zakoncev.
Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini oziroma odstopu dednega deleža oporočnemu dediču podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
ZD člen 210, 210/1, 212, 212-1. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - sporna dejstva o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - nadaljevanje prekinjenega postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka na naroku - sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju
Sodišče je izdalo sklep o dedovanju, čeprav je sporni obseg zapuščine in ugovori o vračunavanju daril v dedni delež. Zato je bilo treba sklep o dedovanju razveljaviti.
Če se naslovnika pisanja ne najde, je vročitev odraslemu članu gospodinjstva veljavno opravljena vročitev. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika, po ustaljeni in enotni sodni praksi nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - novote v pritožbi - dopustne pritožbene novote - uveljavljanje nujnega dednega deleža v pritožbi - laična stranka
Čeprav pritožnika v pritožbenem postopku navajata nova dejstva, so ta v zapuščinskem postopku izjemoma dopustna, ker se nanašajo na dedno pravna vprašanja in ker gre za laični stranki, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje nista bili opozorjeni, da v pritožbenem postopku ne bosta mogli več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor glede veljavnosti oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - pisna oporoka pred pričami - formalna veljavnost oporoke - zdravstveno stanje - neveljavnost oporoke - dvig gotovine s transakcijskega računa - skupna denarna sredstva zakoncev - skupno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - obseg zapuščine - spor glede obsega zapuščine - obstoj spora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - napotitveni sklep - vsebina napotitvenega sklepa
V sodni praksi velja, da zapuščinsko sodišče na podlagi spisovnih podatkov in zatrjevanj dedičev ter ob uporabi pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, presodi, koga bo napotilo na pravdo. Sprva tako ugotovi, katera vprašanja so med dediči sporna, nato pa upoštevajoč posebnosti konkretnega primera odloči, komu bo z napotitvenim sklepom dodelilo vlogo tožeče stranke v morebitni pravdi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med dediči obstoji spor glede veljavnosti zapustnikove oporoke. Če je med strankami spor o veljavnosti oporoke, sodišče presoja verjetnost pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem za verjetnejšo pravico šteje pravico tistih, ki se sklicujejo na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke.
zapuščinski postopek - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - ni pravnega interesa za pritožbo - oseba, ki ni stranka v postopku - odpoved neuvedenemu dedovanju
Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, njegova pritožba ni dovoljena. Ker pa pritožnica glede na navedeni 175. člen ZD tudi ni stranka tega postopka (ni ne dedič ali volilojemnik ali druga oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine), že zato nima pravice do vložitve pritožbe. Če pritožbo vloži oseba, ki nima te pravice, je pritožba tudi iz tega razloga nedovoljena.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - nujni dedič - uveljavljanje nujnega deleža - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - neudeležba na obravnavi - udeležba na naroku - pogoji za udeležbo - pandemija - pogoj PCT - COVID-19 - skupno premoženje - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Izpolnitev PCT pogoja ni predstavljala nesorazmerno težkega bremena oziroma nepremagljive ovire za udeležbo pritožnice na naroku.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00061375
ZOR člen 1064, 1064/2. ZNP-1 člen 6, 6/1, 203, 203/1, 204, 207, 210, 211, 211/1, 214, 313. ZD člen 145, 145/1.
sodno odprtje sefa - postopek sodnega depozita - sodni depozit - izjava o depozitu - pogodba o sefu - pogodba o najemu sefa - razdrtje pogodbe - sklep o izročitvi deponiranega predmeta - pravilna izpolnitev obveznosti - sklep o dedovanju - razpolaganje z zapuščino - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino
Sodišče je na predlog vezano, predlagatelj pa nosi breme napačne položitve in postavljenih pogojev. Vprašanje pravilnosti izpolnitve pri odločanju o utemeljenosti (predloga) sodnega depozita ni bistveno. Označitev nasprotnega udeleženca je torej odvisna od volje predlagatelja.
Postopek sodnega depozita je urejen tako, da je sprva enostranski, saj sodišče najprej odloči o predlaganem depozitu. Če in ko sodišče predlogu ugodi, povabi osebo, v korist katere je depozit položen, da se izjavi o depozitu. Takrat postane postopek dvostranski.
ZPP člen 17, 17/3, 181, 181/3, 183, 183/3, 192, 192/1. ZD člen 210, 210/1, 212.
združitev in izločitev postopka - naknadna razdružitev postopka - razdružitev postopka po nasprotni tožbi - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - eventualno sosporništvo - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - formalno sosporništvo na pasivni strani - pristojnost pravdnega sodišča
Sodišče mora ob prejemu nasprotne tožbe preveriti predpostavke iz 183. člena ZPP. Če ugotovi, da nasprotna tožba po 183. členu ZPP ni dovoljena, nasprotne tožbe ne zavrže, obravnava jo kot samostojno tožbo.
Institut eventualnega sosporništva lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo, s tožbo zoper eventualnega sospornika kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati. Z razdružitvijo postopka v dve ločeni pravdi bi sodišče pogojno postavljeni zahtevek proti eventualno toženemu pretvorilo v nepogojnega. Takšno postopanje, ko je sodišče eventualno sosporništvo v bistvu izničilo s formalnim, pa predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka.
ZD člen 28, 28/4, 210, 210/1, 210/2, 210/2-4. OZ člen 326, 326/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - vračunanje daril v dedni delež - obračunska vrednost zapuščine - manj verjetna pravica - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - izračun nujnega deleža - določitev vrednosti zapuščine - prenovitev (novacija) pogodbe - odplačna pogodba - darilo
Bistveno je, ali je oporočna dedinja nepremičnine pridobila od zapustnika kot darilo; če je odgovor na to vprašanje pozitiven, potem je treba ta darila upoštevati pri obračunski vrednosti zapuščine. Dokler je sporno, na kakšni pravni podlagi (odplačno ali neodplačno) je oporočna dedinja pridobila nepremičnine v last, ni mogoče ugotoviti vrednosti zapuščine in posledično tudi ni moč izračunati nujnega deleža zakonite dedinje B. B., zato so neutemljene pritožbene navedbe, da je sklep o prekinitvi postopka preuranjen.
Vendar pretežni del sodne prakse zastopa drugačno mnenje, s katerim soglaša sodišče druge stopnje, in sicer, da v primerih, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, postavitev upravitelja zapuščine in določitev njegovih nalog ni pogojena s soglasjem vseh dedičev in da lahko v takih primerih sodišče za upravitelja zapuščine določi tudi enega od dedičev. Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
nadomestna sodba - ugotovitev obsega zapuščine - spor o vračunanju daril v nujni delež - spor o obstoju in vrednosti darila - vračilo vrednosti darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilni namen
Neutemeljen je tudi očitek, da se je sodišče v zvezi s Pogodbo o dosmrtnem preživljanju ukvarjalo z nebistvenimi vprašanji. Ne gre za nepomembne ugotovitve sodišča, pač pa obrazložitev dejstev, ki dokazujejo, da zapustnik ob sklepanju Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni imel s strani tožnika zatrjevanega darilnega namena, pač pa namen zapustiti svoje premoženje tistemu sinu, ki mu je skupaj z družino nudil podporo in ustrezno pomoč. Da je očetu pomoč ves čas nudil toženec in člani toženčeve družine, so potrdile vse priče, ki so bile zaslišane o tem; gre za nepristranske priče (sosedje, prodajalka v bližnji trgovini). Navedeno potrjuje, da ni šlo za brezplačno naklonitev premoženja. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni nobenega dvoma, da Pogodba o dosmrtnem preživljanju ni prikrivala darila zapustnika tožencu.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - izpodbijanje darilne pogodbe - navidezna darilna pogodba
Darilna pogodba je bila sklenjena in overjena pri notarju, zato je v primerjavi s pisnim pozivom zapustnika na plačilo dolga močnejši pravni naslov. Ker je pritožnik tisti, ki trdi, da je darilna pogodba navidezna, ker prikriva kupoprodajno pogodbo, je pravilna odločitev, da je sodišče prve stopnje na pot pravde napotilo pritožnika.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - obstoj darila
Nobenega dvoma tako ni, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica B. B. do dediščine, zato je treba zapuščinski postopek prekiniti. Sodedič darila zanika. Ker trditve pritožnice niso utemeljene z nespornimi dokazi in ker sodedič ne more dokazovati negativnih dejstev, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pritožnico tudi utemeljeno napotilo, da zoper sodediča vloži tožbo.
ZD člen 163. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 208, 208/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - reševanje predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodelovanja v postopku - dedičevi dediči - določitev kroga dedičev - sodna praksa - sprememba sklepa
Odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo postopek prekinilo, ni absolutna diskrecijska pravica.
Sodna praksa je primere, ko je dedič po pokojnem živ ob uvedbi dedovanja, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, rešila tako, da na mesto umrlega dediča, ki je preživel zapustnika, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.
sklep o dedovanju - pritožba zapustnikovega dediča - pritožbene novote - izjava v pritožbenem postopku - izjava o sprejemu dediščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku - izjava dana do konca zapuščinskega postopka
Dedič ima možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 74, 74/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - napotitveni sklep - vračunanje daril v dedni delež - sporna dejstva med dediči - vrednost darila - namembnost zemljišča - zahteva za izločitev sodnika - odločanje sodnika, katerega izločitev se zahteva
Zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o dejanskih vprašanjih, ki so med dediči sporna. Če ugotovi, da so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, mora prekiniti zapuščinsko obravnavo, dediča, čigar pravico šteje za manj verjetno, pa napotiti na pravdo.
Ker sta torej dediča (pritožnika A. A. in B. B.) vložila pritožbi zoper procesni sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega glede na tretji odstavek 270. člena ZPP v skladu s 163. členom ZD ni pritožbe, sta vloženi pritožbi nedovoljeni in ju je bilo potrebno zavreči. Navedeno velja kljub napačnemu pravnemu pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
Nedovoljena je tudi pritožba dedičev C. C., Č. Č., D. D. in E. E., ki so jo vložili zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2022, saj ti dediči nimajo pravnega interesa zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP).