• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep III Cp 41/2025
    19.3.2025
    DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00083744
    ZD člen 28, 28/5, 169, 169/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZS člen 109, 110. URS člen 22, 33.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede obsega zapuščine - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - spor o vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča - pristojnosti strokovnega sodelavca - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - vsebina dednega dogovora - izpolnjevanje obveznosti - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vračanje daril zaradi dopolnitve nujnega deleža - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - poseg v lastninsko pravico - določitev vrednosti zapuščine - vrednotenje nepremičnin - dokaz z izvedencem - predmet zapuščinskega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
    Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Načelno pravno mnenje je eden izmed instrumentov za zagotovitev tega cilja (110. člen ZS); namenjeno je poenotenju sodne prakse in enotni uporabi zakonov, tako sprejeta pravna mnenja pa so obvezna za senate Vrhovnega sodišča RS in se lahko spremenijo samo na novi občni seji. Obstoj načelnega pravnega mnenja o določenem vprašanju torej izkazuje enotnost sodne prakse, iz 22. člena Ustave RS pa izhaja zahteva, da sodišče strank ne sme obravnavati neenakopravno, tako da bi v posamezni zadevi arbitrarno odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse.

    Vrednotenje nepremičnin je stvar zapuščinskega postopka. Nalogo vrednotenja lahko prevzame sodišče, lahko pa delo prepusti strokovnjaku. Če se med dediči pojavijo pomisleki glede vrednosti premoženja, mora zapuščinsko sodišče to vprašanje raziskati samo ob upoštevanju pravil o izvajanju dokaza z izvedencem.
  • 2.
    VSL Sklep I Cp 856/2024
    12.3.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00083913
    OZ člen 34, 39, 39/1.
    dedovanje - lastnoročna oporoka - delilni načrt - skica - oporočno razpolaganje - spor o vsebini oporoke - prava volja oporočitelja - obstoj solastnine - poseg v solastninsko pravico - razpolaganje s tujim premoženjem - ničnost oporoke - delna ničnost
    Iz oporoke in delilnega načrta izhaja, da je zapustnik opravil delitev na način, kot da je lastnik celotnega premoženja, čeprav je bil večji del nepremičnin v lasti tudi njegove žene kot solastnice, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oporoka v tem delu nična.
  • 3.
    VSM Sklep I Cp 54/2025
    12.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSM00084093
    ZPP člen 208, 208/1.
    dedna izjava - odpoved dedovanju - stranka postopka - odpoved dediščini - dedičev prevzem pravdnega postopka
    Dedna izjava namreč deluje retroaktivno, šteje se, da oseba, ki se je dedovanju odpovedala, nikoli ni bila dedič. Dokler ima pravico odpovedati se dedovanju, je ta oseba "začasni dedič".

    Da zapuščinski postopek po pokojnem tožniku še ni pravnomočno zaključen, ni ovira, da se pravdni postopek ne bi nadaljeval. Kdo so dediči, se je sodišče prve stopnje očitno odločilo reševati samo.
  • 4.
    VSL Sklep III Cp 306/2025
    11.3.2025
    DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00083790
    ZD člen 59, 63, 63/2, 210, 210/2, 210/2-1.
    napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - lastnoročna oporoka - pristnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - datum - neveljavnost lastnoročno zapisane oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - vprašanje oporočne sposobnosti - izpodbojna domneva
    Oporoka je sestavljena v zakonsko predpisani obliki, testirala pa je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva. Pritožnikoma domneve oporočne sposobnosti ni uspelo izpodbiti. Posledično je sodišče njuno pravico utemeljeno ocenilo za manj verjetno.
  • 5.
    VSL Sklep I Cp 2098/2024
    5.3.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00083699
    ZD člen 64, 126, 126-1, 126-3. ZPP člen 14.
    dedovanje - dedna nevrednost - pritožba zoper sklep - obstoj enega od taksativno naštetih razlogov - naklep - naklepno kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - vezanost na odločitev kazenskega sodišča - ponareditev oporoke - formalna veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami
    Dedno nevreden je, kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku. Pri ugotavljanju dedne nevrednosti po tej podlagi so merodajne določbe kazenskega prava. Dedno je nevreden, ne kdor je vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, ampak tisti, ki je zapustniku naklepno vzel oziroma naklepno poskusil vzeti življenje.

    Pravnomočno je bilo torej razsojeno, da je oporoka veljavna in da se zato zavrne tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev in tožbeni zahtevek za njeno neveljavnost, ker med drugim vsebuje lastnoročni podpis oporočitelja oziroma zapustnika v navzočnosti dveh prič. Ker je tako, ni mogoč nasproten zaključek oziroma da na oporoki ni oporočiteljev podpis oziroma da je ta ponarejen.
  • 6.
    VSL Sklep III Cp 216/2025
    5.3.2025
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00083371
    ZD člen 213. SPZ člen 10, 11, 11/1.
    zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep - vezanost na napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka - manj verjetna pravica dediča - obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - darilna pogodba z neoverjenim podpisom darovalca - domneva lastninske pravice - lastninska pravica, vpisana v zemljiški knjigi
    Ključnega pomena pri izreku sklepa o napotitvi na pravdo je, da se odloči, kdo in glede katerega spornega dejstva je dolžan vložiti tožbo. Napoteni dedič pa ni vezan na izrek napotitvenega sklepa, temveč je dolžan sam oblikovati tožbeni zahtevek tako, da bo njegova tožba sklepčna.
  • 7.
    VSL Sklep III Cp 158/2025
    28.2.2025
    DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00083706
    ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva glede obsega zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - prevalitev dokaznega bremena - dokazovanje negativnega dejstva - nasprotja v izreku - terjatev zapustnika - odplačnost pridobitve
    Pritožnik in njegova sodedinja ne moreta biti hkrati napotena na pravdo glede nasprotujočih si dejstev - on z zahtevkom, da kupnina v višini 25.000,00 EUR ne predstavlja darila, ona pa z zahtevkom, da se ta kupnina kot darilo vračuna v pritožnikov dedni delež. V obeh delih izreka gre namreč za napotitev na pravdo v zvezi z istim spornim dejstvom, zaradi česar pravica vsakega izmed dedičev ne more biti hkrati manj verjetna in bolj verjetna. Sodišče prve stopnje bi lahko na pravdo napotilo le enega izmed njiju - tistega z manj verjetno pravico.
  • 8.
    VSL Sklep I Cp 208/2025
    28.2.2025
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL00083783
    ZAgrS člen 49, 50. ZPVAS člen 8, 8/2.
    ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija zemljišč agrarne skupnosti - dodatno najdeno premoženje - dodatna zapuščina - dodatni sklep o dedovanju - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - poseben pravni režim dedovanja - dedovanje nepremičnin v naravi - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - član agrarne skupnosti - uveljavitev prednostne pravice - prednostni vrstni red - priglasitev k dedovanju - prava neuka stranka - pravica do izjave - zavajanje organa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava
    Dedni režim po ZPVAS se razlikuje od dednega režima po ZAgrS. Ko gre za tako imenovano "prvo dedovanje", to je dedovanje po osebah, ki so jim bile premoženjske pravice odvzete, a so bile v času vračila že mrtve in nikoli niso bile članice novoustanovljenih agrarnih skupnosti, pride v poštev drugi odstavek 8. člena ZPVAS, po katerem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini. Po 49. členu ZAgrS premoženje člana agrarne skupnosti deduje samo en dedič, v 50. členu tega zakona pa je določen prednostni vrstni red med dediči istega dednega reda.
  • 9.
    VSL Sklep II Cp 1001/2024
    28.2.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00083868
    ZDKG člen 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13. ZD člen 132.
    sklep o dedovanju - zaščitena kmetija - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - prevzem zaščitene kmetije - zakonito dedovanje - določitev dediča zaščitene kmetije - ukinitev statusa zaščitene kmetije - izbris parcele
    Sodišče je obširno obrazložilo, da je oba dediča pozivalo, naj eden od njiju prevzame zaščiteno kmetijo, glede na to, da sta oba izpolnjevala pogoje, saj sta kmetijo skupaj upravljala. Ker soglasja nobenega od njiju ni dobilo, je pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji od 7. do 12. člena ZDKG. Ta določila namreč pogojujejo prevzem zaščitene kmetije s strani le enega dediča. Ker nobeden od njiju ni želel prevzeti zaščitene kmetije na način, da bi drugemu dediču izplačal delež, je sodišče prve stopnje pravilno opravilo dedovanje na podlagi 13. člena ZDKG, to je po splošnih določili ZD tako, da sta kmetijo dedovala vsak do polovice.
  • 10.
    VSL Sklep II Cp 259/2025
    19.2.2025
    DEDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00082664
    ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3.
    vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - samostojni postopek - verjetnost nastanka terjatve - obstoj objektivne nevarnosti - nevarnost razpolaganja s premoženjem - konkretizacija nevarnosti - neznatna škoda - obseg trditvenega in dokaznega bremena - nezadostna trditvena podlaga - pravica razpolaganja - prosto razpolaganje z nepremičnino - poseg v lastninsko pravico - pomen oglasa za prodajo
    Pri objektivni nevarnosti je vir nevarnosti lahko (poleg ravnanja dolžnika) tudi ravnanje tretjega ali kaj drugega. Nevarnost glede vira mora biti konkretizirana. Toženčevo življenje v tujini in njegova materialna nevezanost na Slovenijo, brez dodatnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo z nepremičninami razpolagal, za utemeljitev objektivne nevarnosti ne zadoščajo.

    Načeloma je vsak poseg v lastninsko pravico škodljiv in zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved odtujitve in obremenitve le neznatno škodo v smislu tretjega odstavka 272. člena ZIZ.
  • 11.
    VSL Sklep II Cp 243/2025
    19.2.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00083365
    ZD člen 165. ZPP člen 12, 285, 337, 337/1, 339, 339/1.
    dodatni sklep o dedovanju - agrarna skupnost - nova dejstva in dokazi v pritožbi - prekluzija - nujni delež - uveljavljanje nujnega deleža - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - pravni laik - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    V sodni praksi se je ustalilo stališče, da je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz dopisa dedičem z dne 2. 3. 2023, so bili ti opozorjeni, da bo sodišče prve stopnje v primeru, da se ne odzovejo, štelo, da nujni delež ni uveljavljan, ne pa tudi na primer o posledicah prekluzije.
  • 12.
    VSM Sklep I Cp 976/2024
    18.2.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSM00083663
    ZD člen 128.
    napotitev na pravdo - nujno in enotno sosporništvo - omejitev dedovanja
    Sodišče prve stopnje je povsem neobrazloženo zakonitega dediča in RS kot upnika štelo kot enotna in nujna sospornika. Dejstvo ali je A. A. dedinja po pokojnem, namreč vpliva na velikost dednega deleža dediča, ne vpliva pa na pravico RS, da doseže izročitev premoženja na podlagi omejitve dedovanja.
  • 13.
    VSL Sklep III Cp 186/2025
    14.2.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00082865
    ZD člen 163, 203, 205, 205/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
    zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - neoprava zapuščinske obravnave - denar, ki naj bi spadal v zapuščino - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - oporočni in zakoniti dediči - dedovanje na podlagi oporoke - priglasitev k dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - obstoj zapuščine - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - spor glede veljavnosti oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - oseba, katere pravica je manj verjetna - trajanje zapuščinskega postopka
    S sklepom, da sodišče ne bo opravilo zapuščinske obravnave, zapuščinski postopek ni bil pravnomočno končan.
  • 14.
    VSM Sklep I Cp 747/2024
    11.2.2025
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00083477
    ZD člen 9, 130, 142a, 142a/1, 165, 165/1, 206, 206/2, 219. SPZ člen 39, 41.
    zapuščina - osebno vozilo - lastnina države - varstvo lastninske pravice - izročitev zapuščine - zapuščina brez dediča - kaduciteta - derivativni način pridobitve - deklaratorna narava sklepa
    Osebno vozilo je postalo last države že z zapustnikovo smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno, zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da bi moralo sodišče prve stopnje v času odločanja, pred izdajo izpodbijanega sklepa opravljati poizvedbe o tem, kje se navedeno vozilo, njegovi ključi in prometno dovoljenje, nahajajo. Razen tega sodišču prve stopnje te obveznosti ne nalaga nobena določba ZD (niti 219. člen ZD), niti noben drug predpis.
  • 15.
    VSL Sklep I Cp 765/2024
    6.2.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VSL00082757
    ZD člen 224. SPZ člen 42. ZUP člen 272, 272/2. ZPP člen 394, 394-9, 394-10.
    sklep o dedovanju - poprava sklepa o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s sodno odločbo - pravda ob pogojih za obnovo zapuščinskega postopka - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - razlogi za obnovo postopka - pravnomočna odločba upravnega organa - sprememba statusa kmetije - zaščitena kmetija - pridobitev statusa zaščitene kmetije - dedovanje zaščitene kmetije - nova dejstva in dokazi - obstoj obnovitvenih razlogov
    Nova dejstva in novi dokazi so vsebina obnovitvenega predloga, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Zapuščinsko sodišče ni pristojno za ugotovitev oziroma podelitev statusa zaščitene kmetije, ampak je to stvar ustreznega upravnega postopka. Upravni postopek za določitev spornih nepremičnin za zaščiteno kmetijo pa je bil začet šele po pravnomočnosti relevantnega dela sklepa o dedovanju, posledično je bila po njegovi pravnomočnosti izdana tudi odločba o določitvi zaščitene kmetije, na katero se sklicuje tožnik. Sporne nepremičnine tako v času teka relevantnega dela zapuščinskega postopka niso imele statusa zaščitene kmetije, zato sodišče na takšen status tudi ni moglo in ni bilo dolžno vezati uporabe materialnopravnih odločb. Morebitna kasnejša sprememba statusa spornih nepremičnin ne predstavlja novega dejstva v pomenu 10. točke 394. člena ZPP
  • 16.
    VSM Sklep I Cp 903/2024
    4.2.2025
    DEDNO PRAVO
    VSM00082742
    ZD člen 132, 133, 138, 138/1.
    dedna izjava - odpoved dediščini - preklic dedne izjave - nepreklicna izjava
    Zapuščina pokojnega preide po samem zakonu na njegove dediče že v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZD. Če tega ne stori, se šteje, da je dediščino sprejel. Izjava o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine se ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
  • 17.
    VSL Sklep I Cp 552/2024
    31.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00082786
    ZD člen 128, 163, 172, 172/2, 173, 173/3. ZPP člen 365, 365-1.
    zapuščinski postopek - pritožba - prepozna pritožba - pritožba, vložena po izteku roka - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku - izboljšanje položaja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo
    Sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče del zapustnikovega premoženja izroči državi na temelju 128. člena ZD, ima učinek ex tunc, zato se šteje, da je pritožnica postala lastnica v sklepu navedenega premoženja že v trenutku zapustnikove smrti. Prehod premoženja na Republiko Slovenijo po 128. členu ZD nastopi ex lege s trenutkom smrti zapustnika, sklep o tem prehodu pa je zgolj deklaratoren. Navedeno pomeni, da je Republika Slovenija s trenutkom smrti zapustnika postala lastnica njegovega premoženja, kolikor je bilo potrebno za omejitev dedovanja do višine vrednosti prejete socialne pomoči (v konkretnem primeru do celotne vrednosti premoženja), in kolikor je tega premoženja bilo (ter v kakršnem stanju je bilo) v trenutku smrti zapustnika.

    Četudi s prepozno pritožbo ne bi bi bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, ima pritožbeno sodišče na podlagi zakonskega pooblastila torej možnost, da tudi táko pritožbo zavrže kot prepozno. Take možnosti se bo poslužilo predvsem v primeru, ko ne le, da s vsebinskim obravnavanjem prepozne pritožbe ne bodo prizadete pravice drugih oseb, temveč tudi ni pričakovati kakršnega koli izboljšanja položaja pritožnika.
  • 18.
    VSL Sodba in sklep II Cp 534/2024
    23.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00082713
    ZD člen 64, 64/1, 76, 101. ZPP člen 184, 184/2, 285, 350, 350/2. OZ člen 367.
    pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - izrek napotitvenega sklepa - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neprava sprememba tožbe - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - oblikovanje tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - izpodbojnost oporoke - oblikovna pomanjkljivost - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - dolžna procesna skrbnost pravdne stranke - zastaranje pravice zahtevati razveljavitev oporoke - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - nesklepčna tožba - namenska razlaga zakonske določbe - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - uradni preizkus pritožbenega sodišča - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do dedovanja - napaka v obličnosti oporoke - pisna oporoka pred pričami - neenotna sodna praksa - razpravno načelo - načelo enakosti orožij
    Pojem neveljavnosti res vključuje tudi pojem izpodbojnosti, a to ne vodi v sklep o navidezni kumulaciji obeh zahtevkov. Primarno postavljeni zahtevek je namreč ugotovitveni, podredni pa oblikovalen. Z ugotovitvenim zahtevkom je tožnica zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke, torej ugotovitev nečesa, kar že obstaja, z oblikovalnim pa njeno razveljavitev, torej realizacijo izpodbojnosti, pri čemer oporoka do razveljavitve velja. Gre za dva različna zahtevka, pri čemer prvo navedeni (ugotovitveni) zahtevek ne vsebuje zahtevka za razveljavitev oporoke. S postavitvijo podrednega zahtevka je bila zato tožba spremenjena (drugi odstavek 184. člena ZPP).

    Pri obsegu materialno procesnega vodstva, ki se nanaša na stvarne predloge (zahtevke), je treba upoštevati, da je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka predvsem stvar stranke.

    Tožena stranka ima pravico, da zahtevku nasprotuje iz vseh razlogov, za katere meni, da so relevantni in ji zato tega, da se je do spornega zahtevka vsebinsko opredelila, ni mogoče šteti v škodo.
  • 19.
    VSL Sklep III Cp 2229/2024
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00082280
    ZD člen 131, 132. ZPP člen 100, 205.
    mirovanje postopka - nadaljevanje pravdnega postopka - predlog za prekinitev postopka - smrt stranke med pravdo - pooblaščenec stranke - dediči stranke - razlogi za prekinitev postopka - konflikt interesov - začasni skrbnik zapuščine
    Toženec, ki ga v postopku zastopa pooblaščenec, je tekom postopka umrl. Ker pooblastilo za zastopanje v pravdi s smrtjo stranke ne preneha, se postopek kljub strankini smrti brez prekinitve nadaljuje z njenim pooblaščencem, ki zastopa dediče, dokler mu ti pooblastila ne prekličejo (100. člen ZPP). Pravdno pooblastilo torej s smrtjo pooblastitelja ne ugasne. Na mesto pooblastitelja stopijo dediči, ki so v tistem trenutku še neznani, vendar pooblaščenec že deluje zanje. Glede na to, da dediči pooblastila pooblaščencu niso preklicali, jih pooblaščenec po pokojnem tožencu zastopa od trenutka toženčeve smrti dalje. Dediči so namreč univerzalni pravni nasledniki in pokojnikova zapuščina preide na dediče v trenutku smrti.
  • 20.
    VSL Sklep III Cp 2148/2024
    9.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00082516
    ZD člen 32, 32/1, 63, 101, 101/1, 132, 145, 145/1, 210, 212, 213, 213/1. ZPP člen 224.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o veljavnosti oporoke - spor o obsegu zapuščine - nujno sosporništvo dedičev - preklic oporoke - prejšnja in poznejša oporoka - dokazni pomen javne listine
    Spor o veljavnosti oporoke se tiče vseh dedičev, zato morajo v pravdi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, sodelovati vsi. Enako velja za pravdo za ugotovitev neobstoja zakonite dedne pravice - v njej morajo sodelovati vsi zakoniti dedič.

    Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše (prvi odstavek 101. člena ZD). Zapustnik je v oporokah, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih, na različen način razpolagal z (istim) nepremičnim premoženjem, zato je glede na citirano zakonsko določilo treba ugotoviti, ali je oporoka brez datuma kasnejša in preklicuje oporoko z dne 5. 11. 2012 (v zvezi z oporoko z dne 13. 1. 2005).
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>