ZPPSL člen 144, 144/3. ZPPSL (1989) člen 127, 127/2.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - ugotovitev obstoja terjatve - upnik - napotitev na pravdo - pasivna legitimacija
Po določilu 127. člena ZPPSL-89, ki se uporablja za predmetni stečajni postopek, napoti stečajni senat upnika, čigar terjatev je prerekana, na postopek za ugotovitev obstoja terjatve (zdaj 3. odstavek 144. čl. ZPPSL). Iz 2. odstavka cit. člena izhaja, da teče ugotovitveni postopek - pravda le med stečajnim upnikom, čigar terjatev je prerekana in tistim, ki je prerekal. Torej, če je prerekal drugi stečajni upnik, stečajni dolžnik ni udeleženec v pravdi.
Ne glede na splošno znano vlogo sindikatov pri zastopanju interesov delavcev, ko nastopajo v njihovem imenu, ne more biti nasprotnik v postopku za ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pooblaščenec tistega, ki je prerekal, torej sindikat ampak sami delavci.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na premičnine - rubež in ocenitev stvari - rubežni in cenilni zapisnik - ugovor dolžnika zoper ocenitev
Rubežni in cenilni zapisnik je pri ocenitvi premičnih stvari odločilen za oceno vrednosti zarubljene premičnine. Ker dolžnica v osemdnevnem roku iz 4. odst. 80. člena ZIP ni ugovarjala, se tudi v pritožbi zoper prvostopni sklep (na podlagi katerega je bil zarubljeni avtomobil, ki je bil prodan celo nad ocenjeno vrednostjo, izročen kupcu, iz dosežene kupnine pa poplačan del upnikove terjatve) ne more več sklicevati na domnevno nepravilno ocenitev zarubljenih stvari.
ZPP (1977) člen 111, 111/2, 111, 111/2. ZPPSL člen 27, 27/2, 27/3, 27, 27/2, 27/3.
predujem za stroške postopka - sodni rok
Rok za plačilo predujema je sodni rok, ki ga sodišče lahko podaljša na utemeljen predlog stranke. Ker takega predloga dolžnik ni vložil je sodišče utemeljeno ustavilo postopek.
vezanost na zahtevek - motenje posesti - zavrženje ugotovitvenega dela tožbe
Vezanost na zahtevek pomeni, da sodišče v vsebinskem smislu ne sme odločiti o nečem drugem, kar je stranka zahtevala. Nepotrebno delo sodišča ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZOR člen 195, 195/1, 195/2, 200, 200/1, 200/2, 195, 195/1, 195/2, 200, 200/1, 200/2.
višina odškodnine za negmotno škodo
Pri odmeri višine odškodnine za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenskih aktivnosti je treba upoštevati starost oškodovanca, kakšne posledice ima v vsakdanjem življenju in pri delu ter kakšne omejitve mora sprejemati, kako se je njegovo življenje spremenilo zaradi posledic poškodb, zlasti glede na spremembo možnosti zaposlitve in opravljanja dela na način, kot ga je opravljal pred poškodbo.
ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7. ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
odgovornost samostojnega podjetnika - sprememba dejavnosti - pasivna legitimacija
Samostojna podjetnica odgovarja za obveznosti iz poslovanja obrata osebno in neposredno, zato odjava pridobitne dejavnosti (s.p.) ne more vplivati na obstoj pravne osebnosti toženke, ki je fizična oseba in s tem tudi ne na njeno odgovornost. Po 7. odstavku 1. člena zakona o gospodarskih družbah - ZGD je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. V pravdnem postopku je zato pasivno legitimirana fizična oseba, z označbo stalnega prebivališča in ne firma, pod katero ta fizična oseba opravlja svojo pridobitno dejavnost.
Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva stečajnega postopka pobotati veljajo za pobotane po samem zakonu in se ne prijavljajo v stečajno maso. Upnik katerega terjatev se šteje za pobotano mora o tem obvestiti stečajnega upravitelja vendar pa opustitev takega obvestila nima sploh posledic, le odgovornost upnika za škodo in stroške. Opustitev takega obvestila ne povzroči, da je potrebno terjatve ponovno prijaviti v stečajnem postopku.
Določbo 342. čl. ZPP je treba razlagati tako, da sodišče s popravnim sklepom lahko po uradni dolžnosti popravlja le tiste napake v sodbi, ki jih je samo zagrešilo, ne sme pa popravljati napak, ki jih je zagrešila pravdna stranka (npr. pri imenu nasprotne stranke v tožbi).
izvršilni naslov - pisni sporazum o zahtevku iz delovnega razmerja
Pisni sporazum o izplačilu odpravnine med delavcem in delodajalcem, dosežen na delavčevo zahtevo v postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja, ima po 3. odst. 104. čl. Zakona o delovnih razmerjih moč izvršilnega naslova.
stvarno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo
VSL41304
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZNP člen 131, 131.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - določitev meje v ugotovitvenem postopku - napotitev na sodni mejni postopek
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP ni bila podana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo rezultat nepravdnega postopka poprave meje, v katerem je bil predlog za popravo meje pravnomočno zavrnjen, ker meja še vedno poteka tako, kot je bila pred tem sporazumno določena v mejnem ugotovitvenem postopku. Ker je sodišče ugotovilo, da je bila ograja postavljena za tako določeno mejo - na parceli tožeče stranke, je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za odstranitev ograje.
Ker je bila glavnična terjatev postavljena v tolarski protivrednosti deviznega zneska na določen dan, prvostopno sodišče pa je tudi opravilo izračun po zahtevanem tečaju v tolarski znesek, pripadajo tožeči stranki zakonite zamudne obresti in ne nižje obresti za devizne vloge na vpogled.
Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odst. 154. člena ZPP pravilno odmerilo stroške postopka od zneskov, s katerimi je vsaka od strank uspela in jih medsebojno pobotalo. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi moralo sodišče uporabiti 3. odstavek 154. člena ZPP zato, ker je po medsebojnemu pobotanju tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki le sorazmerno majhen znesek od celotne tožnikove terjatve.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 1. in 2. odst. 37. čl. ZIP v zvezi s 1. odst. 354. čl. ZPP in 14. čl. ZIP, ker je v celoti razveljavilo sklep o izvršbi, čeprav je upnik le delno umaknil predlog za izvršbo.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave - odstop dednega deleža po podani izjavi o odpovedi dediščini
Izjava o odpovedi dediščini je nepreklicljiva (1. odst. 138. člen ZD) Zato je ni mogoče več spreminjati v zapuščinskem postopku, tudi na ta način ne, da se spremeni v izjavo o odpovedi dediščini v korist določenega dediča (pravilno: odstopu dednega deleža - člen 136/2 ZD). Dedič, ki se je dediščini odpovedal, lahko le zahteva razveljavitev izjave o odpovedi pod pogoji iz 2. odst. 138. člena ZD; tega pa ne more storiti s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s posebno tožbo (2. odst. 138. člen ZD).
Tožena stranka je bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, zato se ne more sklicevati na to, da tožnik ni bil lastnik prostorov, ki jih je od njega vzela v podnajem.
zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank
Če se upnica in dolžnica pred sodiščem sporazumeta (251.c člen ZIP) o obstoju terjatve iz posojilne pogodbe in času njene zapadlosti, istočasno pa je sklenjen tudi sporazum z zastaviteljema, ki nista dolžnika iz obligacijskega razmerja, z upnico, da soglašata z vknjižbo zastavne pravice na njuni nepremičnini zaradi zavarovanja terjatve upnice, pomeni, da upnica razpolaga z dvema izvršilnima naslovoma. Tako lahko predlaga izvršbo zoper dolžnico iz obligacijskega razmerja na njeno premoženje po splošnih določbah ZIP, lahko pa predlaga izvršbo zoper zastavitelja na zastavljeno nepremičnino.