CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029527
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 32, 55, 55/1, 210. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - načelo formalne legalitete - ugotavljanje ničnosti - ugovorni razlog - ugovor zastaranja terjatve - desetletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - pravica do kontradiktornosti - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je tako enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Ko je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova. Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno. Soglasje se tako lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar.
Za ugotavljanje ničnosti določil same kreditne pogodbe iz notarskega zapisa v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ.
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim sporazumom, zastarajo v 10 letih, kar velja tako za glavnico kot za dogovorjene pogodbene obresti, ne velja pa za dogovorjene zakonske zamudne obresti.
V predmetni zadevi gre za dejanski stan iz 6. odst. 72. člena ZPP. Predlagana izločitev okrožnega sodnika iz sojenja je prepozna, saj ob vložitvi predloga zadeva več ni bila v triaži, niti sodniku ni bila dodeljena v reševanje.
Sicer pa v predlogu sploh niso bili navedeni konkretni relevantni razlogi in okoliščine za njegovo izločitev.
terjatev - zarubljena terjatev - obstoj terjatve - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - pobotanje
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov in da je toženkine dokaze prezrlo. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse dokaze, ki jih je predlagala toženka, izvedene dokaze (tako tožničine kot tudi toženkine) pa je tudi celovito in kritično, torej v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, ocenilo. Izvedeni dokazi tudi po presoji pritožbenega sodišča potrjujejo tožničine trditve, toženkinih pa ne, kar pa ne pomeni, da je sodišče prve stopnje toženkine dokaze nepopolno izvedlo ali da je uporabilo predvsem dokaze v korist tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030483
ZPP člen 12, 258, 258/2, 262, 337, 337/1. SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/1, 70/2, 71. ZNP člen 35, 35/1, 37.
delitev nepremičnine v solastnini - upravičen interes solastnika - prava neuka stranka - nevednost stranke - materialno procesno vodstvo - možnost obravnavanja pred sodiščem - sodelovanje stranke v postopku - neizvedba predlaganega dokaza - zaslišanje stranke - pravica do sodnega varstva - kmet
Iz več procesnih ravnanj nasprotnega udeleženca je razvidno, da ni iz nevednosti opustil procesnih pravic, ki jih ima po zakonu in na katere je bil opozorjen s strani sodišča (12. člen ZPP), temveč po lastni volji ni želel sodelovati v postopku. Glede na navedeno mu ni bila odvzeta možnost obravnavanja v postopku niti ni bilo poseženo v njegovo pravico do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028544
SPZ člen 17, 92, 93. OZ člen 125, 125/1, 125/2, 334. ZPP člen 108, 180. ZFPPIPP člen 97, 245, 382.
pogodba o finančnem leasingu - solidarno poroštvo - odstop od pogodbe - priznanje terjatve v stečaju - res iudicata - obligacijsko razmerje - izbris pravne osebe iz sodnega registra - rei vindicatio - posest nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - identiteta tožbenega zahtevka - nepopolna vloga - materialno procesno vodstvo - številka parcele in katastrska občina - nedoločen tožbeni zahtevek - pritiklina
Priznanje terjatve v stečaju s strani stečajnega upravitelja ima smiselno enake učinke kot pripoznava zahtevka v pravdi in tudi ustvarja učinek pravnomočno razsojene stvari (res judicata).
Stečajni upravitelj se ni dolžan posvetovati s stečajnim dolžnikom o priznanju terjatve.
Ko je zaradi zaključka stečajnega postopka pravna oseba izbrisana iz sodnega registra, je to dokončno in nepreklicno prenehanje pravne osebe brez pravnih naslednikov, zato pravice in obveznosti iz lizing pogodbe niso avtomatično prešle na nikogar.
Gospodarske družbe so samostojni pravni subjekti, torej samostojni nosilci pravic in obveznosti, njihovo premoženje, pravice in obveznosti pa so pravno formalno strogo ločeni od premoženja, pravic in obveznosti družbenikov, delničarjev, poslovodij in drugih fizičnih oseb, ki imajo kakršnokoli povezavo s pravnimi osebami. Za kakršenkoli prehod premoženja, pravic ali obveznosti s pravne osebe na fizično osebo mora biti izkazan ustrezen pravni posel ali kakšen drug pravni naslov.
S popravkom številke katastrske občine s strani sodišča (ob nespremenjenih parcelnih številkah in imenu katastrske občine) se identiteta zahtevka ni spremenila.
Pritikline delijo usodo glavne stvari, vendar pa morajo biti pritikline, če se zahteva njihova izročitev, jasno označene in določene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030269
ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/2, 163/3, 286b, 286b/1, 362, 362/2. URS člen 23. OZ člen 190, 190/1, 191.
neupravičena pridobitev - konkludentno ravnanje - privolitev v prikrajšanje - plačilo nedolga - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - prekluzija - plačilo v izogib sili - pridržek pravice zahtevati vračilo - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - predvidljivost - stroški pravdnega postopka - kriterij uspeha - delni uspeh v pravdi - uspeh po temelju in po višini
Delna razveljavitev prvostopenjske sodbe v prejšnjem pritožbenem postopku (opr. št. I Cpg 889/2016) je bila posledica stališča pritožbenega sodišča, da za obravnavanje oziroma upoštevanje dejstev o plačilu računov tožene stranke tudi po 5. 5. 2009 zaradi ekonomske nuje (t. j. iz razloga, da bi se izognila sili) ni bilo podlage v drugem odstavku 362. člena ZPP.
Z uveljavljanjem kršitve 23. člena URS, zatrjevanega nekorektnega materialnega procesnega vodstva prvostopenjskega sodišča v postopku in neupravičenega neupoštevanja razloga za plačilo računov v njihovem polnem znesku tudi po 5. 5. 2009, skuša pritožnica izkazati, da je prišlo do situacije, kot bi bila izdana zanjo "sodba presenečenja".
Pravicam strank v pravdnem postopku ustreza tudi njihova dolžnost, da s svojim ravnanjem v postopku pripomorejo k uresničitvi teh pravic, prav tako pa h kvaliteti sodnega varstva. Od stranke je treba pričakovati, da bo v postopku ravnala skrbno, med drugim tudi z ustrezno preučitvijo pravnih vidikov spora. Neustrezne pravne preučitve pravnih vidikov spora tožnici ni mogoče očitati, saj je s sklicevanjem na možno uporabo 191. člena OZ predvidela tudi možnost uporabe navedenega materialnega pravila in s tem prilagodila tudi obrambo pred uporabo navedenega določila s sklicevanjem na njeno nevednost, da plačuje nekaj, česar ni dolžna. Gre le za to, da se taka njena obramba ni izkazala za učinkovito glede plačil vse od 5. 5. 2009 dalje. Njen očitek prvostopenjskemu sodišču glede nekorektnega materialnega procesnega vodstva, ki naj bi pripeljal do kršitve tožničine ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS se spričo obrazloženega izkaže za neutemeljenega.
OZ člen 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
povrnitev škode - odpoved pogodbe - izredna odpoved - neutemeljen odstop od pogodbe - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme - vzročna zveza - izgubljeni dobiček - informativni dokaz
Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni. Izvedba dokazov služi namreč dokazovanju (predhodno) zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Za izračun izgubljenega dobička je potrebno upoštevati in od zneska prihodkov odšteti tudi stroške in druge z njimi povezane izdatke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00029020
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 359, 359/3. KZ-1C člen 32, 32/3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem protipravne premoženjske koristi - način izvršitve kazni zapora - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - novela ZKP-N
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče za odločanje o tem, ali bo obtoženec prestajal kazen na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, ni imelo zakonske podlage. Iz določbe tretjega odstavka 32. člena Prehodnih določb KZ-1C (ki je sprejel določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-C, ki določa način prestajanja kazni zapora na odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku) izhaja, da se do uskladitve določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in ZKP z novo določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, uporabljajo določbe 86. člena KZ-1, ki pa takega načina prestajanja kazni zapora ni poznal. Šele sedaj veljavni ZKP-N, ki se je pričel uporabljati 20. oktobra 2019 (torej po izreku izpodbijane sodbe), v tretjem odstavku 359. člena določa, da sodišče lahko v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032138
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki - pripor - umik pritožbe - dejansko stanje
Zaradi nečitljivosti navedenih pisanj obdolženca, ga je sodišče dne 4. 6. 2019 pozvalo, da svoje vloge čitljivo zapiše. Po takšnem pozivu sodišča je obdolženi podal pisno vlogo s katero je umaknil svojo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in predlagal, da se v obravnavani zadevi razpiše glavna obravnava, čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako je sklep o odreditvi pripora postal pravnomočen, podani pa so bili tudi vsi pogoji za razpis glavne obravnave. Zato pritožba obdolženca v tej smeri ni utemeljena.
pritožba se šteje za umaknjeno - plačilo sodne takse
Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Prav takšno pravno posledico predpisuje ZPP. V 1. odstavku 105.a člena ZPP je eksplicitno določeno, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se po 3. odst. 105. a člena ZPP šteje, da je vloga umaknjena.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 25, 33, 33/1, 35.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - soposest - način izvrševanja soposesti - uporaba dovozne poti - parkiranje - postavitev ograje - trditvena podlaga - razpravno načelo - kontrolna dejstva - dokazna ocena - verodostojnost priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ogled na kraju samem
Motenje se ugotavlja glede na prej obstoječ obseg posesti. Bistveno je, da pred motenjem obstoječ način izvrševanja tožnikove posesti postane otežen. Poleg parkiranja, ki je bilo le občasno, je tožnica sporno pot uporabljala tudi za vožnjo, manevriranje-obračanje vozil, vzdrževanje in pluženje poti, kar pa je sedaj s postavitvijo ograje omejeno in s tem dosedanji način izvrševanja posesti otežen.
Ne gre za kršitev razpravnega načela, če sodišče v svojo racionalno argumentacijo vključi obrobna dejstva življenjskega primera (kontrolna dejstva), ki jih nobena pravdna stranka ni zatrjevala. Prav tako ne gre za kršitev tega načela, če sodišče prve stopnje opre sodbo tudi na v dokaznem postopku ugotovljena dejstva, ki predstavljajo le natančnejšo konkretizacijo zatrjevanih dejstev.
Pri ugotavljanju protipravnega ravnanja toženke je ključno, ali je izpolnila svoje obveznosti kot obveznosti delodajalca, da zagotovi pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (45. člen ZDR-1), torej v skladu z ZVZD-1, Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in Pravilnikom o varnostnih znakih. sodišče prve stopnje je ugotovilo je, da toženka odprtine, preko katere se je, da ne bi padel, vrgel tožnik, ni zavarovala; v primeru obstoja razlogov za njeno ohranitev pa je ni ustrezno označila, predvsem pa je ugotovilo, da osvetlitev na delovišču ni bila ustrezna. Slednje je bistveno za ugotovitev, da je toženka ravnala protipravno.
pravdni stroški po uspehu - pravdni stroški stranskega intervenienta - uspeh pravdnih strank - pobotanje pravdnih stroškov
Skladno z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja pritožba, stranski intervenient načeloma (razen v primeru krivdne povzročitve stroškov po 156. členu ZPP) ne more biti zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. To pomeni, da ni podlage za pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški nasprotne stranke (to je tiste, ki se ji stranski intervenient v pravdi ni pridružil), temveč je mogoč le pobot med stroški obeh pravdnih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028654
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3. SPZ člen 39, 43, 43/2.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi - prijava izločitvene pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - vsebina prijave - preizkus prijavljenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - prerekanje izločitvene pravice - obstoj prerekane izločitvene pravice - priposestvovanje
Določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP (v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena ZFPPIPP) pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato potrebno razlagati ozko. Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka izločitveno pravico prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila izločitvena pravica prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja utemeljenost zahtevka za njeno uveljavitev. V primeru, ko se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti zahtevka za uveljavitev izločitvene pravice nasprotuje iz povsem drugih razlogov, ki so neodvisni od popolnosti prijave izločitvene pravice, pa uporaba navedene določbe ni mogoča.
odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - ustavna odločba - zdravstveno stanje dolžnika
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, česar dolžnik ni uspel izkazati. Njegove navedbe ne predstavljajo izjemne kratkotrajne situacije. Odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019 ne predvideva odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov v vsakem primeru, ko se dolžnik le pavšalno sklicuje na svoje slabo premoženjsko stanje in predvideno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi izselitve iz stanovanja. Sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, išče pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva in pravico do telesne celovitosti dolžnika. Ustavna odločba nasprotuje časovni omejenosti odloga v primeru, ko so za to nedvomno že podani posebno upravičeni razlogi, ki pa jih dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030141
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 349, 352, 352/1, 352/2, 847, 847/1. ZPP člen 362, 362/1.
posredniška pogodba - obveznosti naročitelja - kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - najem prostorov - trgovinska dejavnost - plačilo provizije - razlaga spornih pogodbenih določil - skupni namen pogodbenikov - načela obligacijskega prava - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - zapadlost plačila - nastanek pravice - trenutek sklenitve pogodbe - nemogoča izpolnitev - ravnanje stranke - poslovna odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaralni rok iz gospodarske pogodbe - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - načelo neodvisnosti sodstva
Za sporno pogodbeno določilo gre, ko mu pogodbeni (pravdni) stranki pripisujeta različen pomen. V takšnem primeru mora sodišče ugotavljati skupni namen pogodbenikov upoštevaje načela obligacijskega prava. Skupni namen pogodbenikov se lahko ugotavlja tudi na podlagi pogajanj pred sklenitvijo pogodbe, poteka pogajanj in interesov za sklenitev pogodbe itd. Seveda razlaga pogodbenih določil ni odvisna zgolj od subjektivne zaznave ene stranke, ali tega kar je ona imela v mislih, pač pa mora stranka konkretizirati sporna pogodbena določila in opisati okoliščine - dejstva ter predlagati dokaze, ki tezo spornosti pogodbenih določil potrjujejo, da sme sodišče uporabiti drugi odstavek 82. člena OZ, torej pravila o razlagi spornih pogodbenih določil.
Pritožbeno sodišče ne daje „navodil“ sodišču prve stopnje, saj je le-to pri svojem odločanju neodvisno. Upoštevaje določbo prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje zgolj opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera opozori sodišče druge stopnje v svojem sklepu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obveznost toženke na doplačilo za uspešnost (regular success fee) tožnici nastala, da pa je zaradi toženkine prekinitve najemnih pogodb pred prvim plačilom (časovna) zapadlost plačila nastale obveznosti postala nemogoča. Za to je odgovorna tožena stranka in je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da znaša poslovna škoda tožnice njen pozitivni pogodbeni interes, torej plačilo po pogodbi.
ZIZ člen 9, 9/2, 43, 55, 55/1. ZEPEP člen 2, 2-4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2017) člen 3, 3-1, 6, 6/1, 6/1-1, 25, 25/1.
elektronski sodni spis - elektronska sodna odločba - izvirnik sodne odločbe - podpis odločbe - lastnoročen podpis - varen elektronski podpis - sklep o delni ustavitvi izvršbe - delni umik predloga za izvršbo - delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo - izvršilni naslov - pravna sredstva v izvršilnem postopku - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Pri sodnih pisanjih v elektronski obliki se lastnoročni podpis sodne odločbe ne zahteva. Varen elektronski podpis je podpis, ki je povezan izključno s podpisnikom, ker je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika in je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki je izključno pod podpisnikovim nadzorom, ter je povezan s podatki, na katere se nanaša.
Po 335. členu ZPP mora pritožba obsegati navedbo sodne odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni podpisana, je po 3. odstavku 343. člena ZPP nepopolna in se zavrže, ne da bi se jo vračalo v dopolnitev (336. člen ZPP).
poškodba delavca - hišnik - javna površina - vzdrževanje - delovno mesto - regresni zahtevek
Delavčev soprispevek ni podan, ker dokazni postopek ni pokazal, da bi bil nepazljiv (op. da je tekel), in ker so bile trditve toženk v tej smeri tudi sicer izredno pavšalne.
Ploščad je bila namreč (kot celota) močno poškodovana, njeni posamezni deli so bili nestabilni, bila je neravna, na njej so bile udrtine, granitne kocke (debeline 8 cm) so izpadale, ponekod je manjkal pesek. Pritožbeno izpostavljanje izmerjenega dela, ki je za 1,5 cm izstopal iz ravnine, ob vseh preostalih okoliščinah ne more spremeniti pravilnega zaključka sodišča, da celotna ploščad ni bila primerna za varno hojo. Delavec se je poškodoval prav zaradi omenjene ploščadi, in sicer, ko je pri hoji stopil na eno izmed močno poškodovanih plošč.
ureditev meje - izrek sklepa - katastrski podatek - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - katastrska občina
Po presoji pritožbenega sodišča je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker se v izreku in obrazložitvi kot sestavni del sklepa ne navaja ista skica terenske izmere..
V izpodbijanem delu izreka sklepa sodišča prve stopnje ni natančnega opisa določene meje, manjkajo številke zemljiško katastrskih točk, po katerih poteka določena meja. Zaradi izvedbe sklepa v katastru pa mora biti sklepu priložena dokumentacija, iz katere so razvidni vsi zahtevani katastrski podatki (elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, izdelan v skladu z določbo 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin). Iz sklepa v izpodbijanem delu tudi ni razvidno (niti iz zapisnika o zadnjem naroku), da je sodišče prve stopnje na kraju samem določilo mejo in jo označilo s trajnimi mejnimi znamenji ter v katerih zemljiško katastrskih točkah.