Tožeča stranka je verjetno utemeljila nastanek težko popravljive škode z navedbami, da že sam poseg v lastninsko pravico predstavlja nedopustno škodo za lastnika stvari, izvršitev izreka izpodbijane odločbe pa bi na zemljišču tožeče stranke povzročila težko popravljivo škodo, ker je dovoljen posek in odmik treh smrek v izmeri 0,79 m³ in te škode v primeru odprave izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti, da je dovoljen tudi obsežen gradbeni poseg z vzpostavitvijo trase gozdne prometnice, v dolžini 35 m in širini 3,5 m in v primeru kasnejše odprave izpodbijane odločbe vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi, v smislu konfiguracije zemljišča, utrjenosti, biotske raznolikosti, stanja podrasti in podobno, ne bi bila mogoča. Prav tako bi bilo zemljišče po posegu, ob padavinah izpostavljeno eroziji, uničena bi bila podrast, pri čemer je treba upoštevati, da gre za hribovit in hudourniški teren, brez površinske skalovitosti.
gozd - obnova gozda - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - tožbena novota
Ročni zapis naslovnika - tj. prvostopnega organa -, ki ga je opravil sam dobavitelj, ne pušča dvoma, da je prejemnik tega spričevala prvostopni organ in da se to nanaša na opravo te izvršbe. Dejstvo, da tožniku pred izdajo sodbe, to spričevalo ni bilo posredovano, da bi se ta s tem seznanil, tega dvoma po oceni sodišča ne potrjuje, kot to navaja tožnik, saj do odprave v prejšnjem postopku izdanega sklepa ni prišlo ''zgolj' zaradi ne-seznanitve tožnika s to listino, temveč - kot že navedeno zgoraj - z vsemi listinami v zvezi z višino stroškov in obsegom nastanka.
Dejstvo posaditve doba namesto gradena (pri obeh podvrstah gre za vrsto hrasta) ne predstavlja kršitve izvršilnega naslova, temveč gre za strokovno odločitev, ki jo je organ smel sprejeti, še zlasti, ker gre za isto oziroma podobno ceno obeh podvrst, kot navaja tudi sam tožnik, ki pri tem tudi ne podaja nobenih ugovorov v smeri morebitne drugačne kvalitete nabavljene podvrste, ki bi lahko vplivala na sadnjo in s tem na izvedbo izvršbe. Zaradi navedenega pa dejstvo, da s tem tožnik ni bil seznanjen, ne predstavlja takšnega posega v tožnikove pravice, ki bi terjala odpravo izpodbijanega akta.
V postopku odločanja izdaje dovoljenja za krčitev gozdov v kmetijske namene ne more biti edini pogoj ovrednotenje funkcije gozdov iz goznogospodarskih načrtov, kot je to v primeru pridobitve soglasja zavoda za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor po prvem odstavku 21. člena ZG. Toženka bi zato pri odločanju morala oceniti sorazmernost vpliva nameravanega posega v gozd zaradi ponovne vzpostavitve sedaj zaraščenega vinograda in pri tem upoštevati, da se v naravi vzpostavlja nekoč že obstoječe stanje poraščenosti, česar pa ni storila. Ker izpodbijana odločba razlogov o tem odločilnem dejstvu nima, je ni mogoče preizkusiti.
gozd - posegi v gozd - soglasje zavoda za gozdove slovenije - soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor - ogrožanje funkcije gozdov - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ocenil, da bo ureditev strelišča, vključno z opozorilnimi znaki, bistveno ogrozila rekreacijsko funkcijo varovalnega gozda, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj organ šteje, da je tudi strelišče locirano v gozdu oziroma gozdnem prostoru, ter posledično odloča o obeh posegih (strelišču in območju varovanja), torej mimo zahtevka tožnika.
Sodišče soglaša z organom, da je funkcija gozda (1. člen ZG) tudi rekreacija, ter da je predvsem v varovalnih gozdovih funkcije gozdov, kot jih določajo gozdno gozdarski načrti, treba poudarjeno varovati. Vendar je treba tudi v primeru varovalnih gozdov popolno raziskati dejansko stanje in ugotoviti realne dejavnike ogrožanja v zvezi s funkcijo, ki bi bila lahko ogrožena.
V obrazložitvi odločbe je v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati.
Obrazložitev izpodbijane odločbe po presoji sodišča ne zadosti standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine, ki so bili podlaga za odreditev sanitarne sečnje na predmetni parceli.
ZUS-1 člen 17, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6. ZUP člen 284.
upravna izvršba - status stranke v postopku - kršitev določb postopka - pooblaščenec
Ker je torej odločba z dne 23. 6. 2015 opisano obveznost nalagala vsem solastnikom gozda, je bila izpodbijana odločitev tožene stranke, ki je izvršilni postopek uvedla le proti tožniku, v nasprotju z izvršilnim naslovom, kar je že samo po sebi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa prvostopenjskega organa in odločbe drugostopenjskega organa.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za gozdarstvo - gozdna cesta - vpis v evidenco gozdnih cest - zasebna lastnina
Sprememba rabe zasebnega zemljišča v rabo gozdne ceste javnega značaja, brez ustrezne pravne podlage, pomeni protipraven poseg v ustavno varovano pravico tožnika do zasebne lastnine.
gozd - obnova gozda - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka nastanek težko popravljive škode utemeljuje s trditvijo, da bi izvršitev izpodbijane odločbe zanjo predstavljala tako veliko finančno breme, da bi bilo zaradi tega ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njene družine. Po ustaljeni upravno sodni praksi zahteva odločanje o začasni odredbi restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva njeno izdajo, mora že v zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje verjeten nastanek težko popravljive škode. Na tožeči stranki je breme zatrjevanja in izkazovanja dejstev oziroma okoliščin, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode zaradi izvršitve izpodbijane odločbe. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe tožeča stranka, razen dohodninske odločbe za leto 2017, ni predložila dokazov, ki bi vsaj verjetno izkazovali, da bo z izvršitvijo izpodbijane odločbe ogroženo preživljanje njene družine, s tem pa nastanek zanjo težko popravljive škode. Tožeča stranka izkazovala nastanek zanjo težko popravljive škode. Tožeča stranka ni izkazala, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala škoda, ki bi bila zanjo težko popravljiva, kar pa je pogoj za nadaljnje odločanje o predlagani začasni odredbi.
odobritev pravnega posla - promet z gozdnim zemljiščem - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev
Prvi odstavek 23. člena ZKZ glede vprašanja prednostne pravice določa prednostni vrsti red predkupnih upravičencev, kolikor ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. V konkretnem primeru ZG v desetem odstavku 47. člena drugače kot ZKZ določa predkupne upravičence pri nakupu gozdnih zemljišč in je zato, ker so stranke v postopku uveljavljale predkupno pravico, upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbe ZG, pa četudi nihče od sprejemnikov ponudbe ni uveljavljal prednostne pravice po tem zakonu.
gozd - gozdna cesta - dovoljenje za posek - pogoji za izdajo dovoljenja
Sodišče kot neutemeljene in v nasprotju z namenom zakona zavrača tožbene ugovore, v katerih tožniki načrtovani gozdni prometnici, gozdni vlaki, pripisujejo učinek dejanske razlastitve ali učinek podoben služnosti v korist nelastnik. Ravno zato, ker je gradnja gozdnih prometnic v javnem interesu, zakon določa, da se gozdne prometnice lahko gradijo tudi, če za gradnjo ni soglasja vseh lastnikov gozdov na trasi predvidene gozdne prometnice, če se s tem strinjajo lastniki gozdov, ki imajo v lasti več kot 2/3 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.
Izpodbijana odločitev, s katero je bilo tožeči stranki naložena obnova gozda tudi na parceli, ki ni v njeni lasti, je nezakonita in izdana v nasprotju z določbo 23. člena ZG.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Zakonca sta skupaj lastnika zaščitene kmetije, katerega del je tudi gozd, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja. Glede na določbe ZKZ v povezavi z določbami ZG in ZZZDR sta tako zakonca utemeljeno podala skupno ponudbo za nakup gozdnega zemljišča in tudi skupaj izkazujeta prednostno pravico do nakupa po desetem odstavku 47. člena ZG in torej okoliščina, da je samo eden od zakoncev v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik gozda, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja, na izkazovanje njunih skupnih prednostnih upravičenj po 47. členu ZG nima vpliva.
promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenec - pretežnostni kriterij - trenutek sklenitve pogodbe - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice
Iz določb ZKZ in OZ je zaključiti, da je določitev ene cene za vsa v prodajo ponujena zemljišča, tudi v primeru prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, dovoljena, torej v dispoziciji ponudnika.
V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot "paket" (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč (kriterij glede na obseg v prodajo ponujenih zemljišč) je v sodno upravni praksi uveljavljen kriterij in ga je organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil.
ZG člen 14, 14/1, 17, 17/1, 17/3. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998) člen 65, 65/2, 65/3.
gozdovi - gojenje in izkoriščanje gozda - gojitvena dela - načelo kontradiktornosti - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ne iz 17. člena ZG, ne iz drugih določb veljavnih predpisov, ne izhajajo izrecne omejitve za opravljanje predmetnih gojitvenih in varstvenih del. To pomeni, da skladnosti odločbe z navedeno zakonsko normo ni mogoče presoditi zgolj na podlagi primerjave vsebine te odločbe z normo, temveč je to mogoče šele na podlagi strokovne ocene ustreznosti rokov, ki so z odločbo določeni za izvedbo konkretnih opravil. Toženka je tako oceno opravila, svoje ugotovitve prepričljivo obrazložila in se pri tem sklicevala tudi na strokovno literaturo. Zato tožnik zgolj z zatrjevanjem o tem, katero obdobje je „najprimernejše“ za izvedbo predmetnih del in pavšalnim sklicevanjem na ˝javno dostopne podatke˝ po presoji sodišča ni uspel utemeljiti ne dvoma v pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, ne v pravilno uporabo materialnega zakona.
Vsebine gozdnogojitvenega načrta ni mogoče šteti med ˝dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev v zadevi˝, kot očitno meni tožnik, temveč gre za pravni akt. Pri sprejemanju tega akta je po določbah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih predpisana udeležba lastnikov gozdov, s tem pa tudi njihova seznanitev z vsebino tega akta, pač v obsegu, za kakršnega se odločijo.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih uravičencev
V obravnavanem primeru ne gre uporabiti določbe drugega odstavka 23. člena ZKZ, ki določa izločitvene kriterije v primeru, ko se na istem mestu, iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, pojavi več kmetov, ker gre za določbo, ki se neposredno nanaša na prejšnji odstavek (prvi odstavek 23. člena ZKZ), ki določa vrstni red predkupnih pravic pri nakupu kmetijskih zemljišč, kar ZG ureja drugače. Določba drugega odstavka 23. člena ZKZ se nanaša na konkurenco med kmeti, torej za primer, ko so sprejemniki ponudbe kot kmetje enakovredni glede na vrstni red iz prvega odstavka 23. člena ZKZ. Status kmeta pa ni pogoj v primeru prodaje gozda in status kmeta tudi ni izločitveni kriterij po ZG. Dobesedna uporaba 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ zato ne bi bila primerna glede na napotilo iz enajstega odstavka 47. člena ZG, o smiselni uporabi določb ZKZ.
ZKZ člen 21, 23. ZEN člen 2, 2/2, 19, 19/1, 19/3, 28, 28/2. ZG člen 47, 47/10.
odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - meja - javna pot - izjava o sprejemu ponudbe - oblika kot pogoj za veljavnost
Sprejemniku ponudbe ni potrebno, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
Organ je na podlagi zahteve za odobritev pravnega posla dolžan presojati vrstni red sprejemnikov predkupnih upravičencev, določen v 23. členu ZKZ, za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja v postopku odobritve.
Tudi v primeru, ko gre le za eno točko, kot izkazujejo katastrski podatki, sta zemljišči mejni (v smislu ZKZ).
Oobličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe, kot je predpisana v 21. členu ZKZ (priporočeno s povratnico), ni pogoj za veljavnost pravnega posla.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - soglasje zavoda za gozdove slovenije - prepovedani posegi v gozdu
Gozd je naravno bogastvo, ki ima pomembno vlogo v zagotavljanju zdravega življenjskega okolja, in zato uživa posebno varstvo pred posegi, ki se uresničuje tudi z ustreznim nadzorom nad posegi v gozd. Za poseg, za katerega je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove, se zato po presoji sodišča poleg gradnje objektov štejejo tudi drugi posegi, ki niso gradnja objektov, vendar le če so take narave, da imajo lahko vpliv na gozd in gozdni prostor, to je zlasti na rastnost sestoja ali rodovitnosti rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ohranjanje njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna osnova - nabava in prodaja lesa - količina lesa - prodaja tujega lesa - intenzivno gospodarjenje
Ob ugotovljeni količini prodanega lesa, ki presega odkazano količino, bi davčni organ tožniku moral omogočiti dokazovanje količine lesa, ki ga je v inšpiciranem obdobju iz lastnega gozda dejansko pridobil z zatrjevanim sekanjem količin preko (oziroma mimo) odkazanih, in izvesti dokaz z izvedencem gozdarske stroke, pri katerem tožnik vztraja tudi v upravnem sporu. Količina lesa, ki bi jo bilo mogoče pridobiti iz gozdov v lasti tožnika, pa za odločitev ni pravno odločilna in sodišče predlagani dokaz v tej smeri ocenjuje kot pravno nerelevanten. Ali zatrjevana količina lesa, ki naj bi jo tožnik po lastnih navedbah pridobil z intenzivnim gospodarjenjem, in ki v odločbah ni izkazana (veje, čiščenje gozda ipd.), vpliva na odločitev, pa bi bilo po presoji sodišča potrebno preveriti z podatki o gozdnih sortimentih, ki so navedeni na računih o prodaji lesa, kar v dosedanjem postopku ni bilo storjeno.
ZG člen 2, 22/1, 23, 23/1. ZUP člen 285, 290, 290/1, 291, 291/1, 296, 297, 297/1, 297/2. ZUS-1 člen 2.
gozd - obnova gozda - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - upravna izvršba po drugi osebi - golosek
Če s sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika, tak sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
ZG za zaključevanje o tem, da je bil izveden (nedovoljen) posek v gozd, ne zahteva ugotovitev okoliščin o ugotavljanju škode na biosistemu oziroma o ugotavljanju posega v funkcije gozda.
Dejanska raba ni pomembna, temveč se določbe ZG, torej tudi o obveznosti lastnika, da obnovi na golo posekan gozd, uporabljajo za gozd, kot je opredeljen v 2. členu ZG.