ZPD člen 7, 7/1-2. ZDavP člen 15, 15/4, 406. Slovenski računovodski standardi 4., 19.
prometni davek – tranzitna trgovina na debelo – davčno izkazovanje nabavne vrednosti blaga – vključitev prevoznih stroškov v nabavno ceno – zamudne obresti od neplačanih davkov - odločba Ustavnega sodišča
Samo okoliščina, da je tožeča stranka, ki opravlja tranzitno trgovino na debelo, prevozniku dejansko poravnala stroške za opravljen prevoz, še ne izkazuje vključenost prevoznih stroškov v kupno ceno, niti ne izkazuje, da so bili ti stroški neposredno potrebni za nabavo, saj tožeča stranka blaga ni prevzela, temveč je bilo blago poslano direktno kupcu tožeče stranke.
Ker v pritožbi ni navedeno, iz katerih razlogov se izpodbijani sklep izpodbija, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le glede bistvenih kršitev določb postopka in uporabe materialnega prava. Pritožbenih ugovorov, ki se ne nanašajo na vsebino sklepa pa ni upoštevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0010518
ZTLR člen 4.ZPP člen 13.ZOR člen 157.
predhodno vprašanje - ničnost upravne odločbe - odstranitev škodne nevarnosti - javno dobro - javna pot - varstvo pred imisijami - oporni zid - stvarnopravno varstvo uporabnika javne poti - mejni ugotovitveni postopke
Meja med javnim (upravnim) in sodnim (civilnopravnim) varstvom je v tem primeru (ker tožnika kot uporabnika javne poti zahtevata odstranitev zidu, ki ju pri rabi ovira) zelo rahla. Ob izhodišču, da je kriterij razmejitve med upravno in sodno pristojnostjo tudi v odgovoru na vprašanje, ali gre za poseg v katero od civilnopravnih pravic ali za poseg v javno sfero, revizijsko sodišče meni, da tožečima strankama sodnega varstva le ni mogoče odreči. Cilj, ki ga s tožbo zasledujeta, je preprečitev, da bi (n)jima v bodoče še nadalje (na zgoraj opisan način) nastajala škoda; škoda pa je poseg v njuno civilnopravno (premoženjsko) sfero.
Revizijsko stališče, da status ceste (kategorizacija) ni pomemben z vidika uporabe 156. člena ZOR, ni pravilno. Javno pot je treba uporabljati skladno z njeno kategorizacijo. Zato je relevantna le tista večja škoda ali nevarnost njenega nastanka v smislu določbe prvega odstavka 156. člena ZOR, ki nastane pri uporabi javne poti, ki ni v nasprotju z dovoljenim načinom rabe oziroma funkcijo, to pa določa prav kategorizacija (pravilnost upravne odločbe o kategorizaciji ne more biti predmet presoje pravdnega sodišča - 13. člen ZPP in so neupoštevne revizijske trditve, da kategorizacija sporne poti ni pravilna). Bistvo splošne rabe je prav v tem, da javno dobro uporabljajo vsi pod enakimi pogoji, v skladu z namenom rabe in na običajen oziroma družbeno priznan način. Gre za pravico javnega prava.
Presoja, da oporni zid glede na krajevne razmere in običajno rabo sporne poti ni vir nevarnosti nastanka večje škode in da zato niso izpolnjene predpostavke za sodno varstvo tožečih strank po prvem odstavku 156. člena ZOR, je materialno-pravno pravilna. Na to presojo ne vplivata legalnost oziroma nelegalnost izgradnje opornega zidu ter protipravnost ravnanja toženih strank: tudi legalno zgrajen objekt je, če iz njega izvira večja škodna nevarnost za okolico, razlog za varstvo po 156. členu ZOR. Nepomembna je tudi tista škoda tožečih strank, ki je posledica uporabe ali nemožnosti uporabe vozil, za kakršna konkretna pot ni namenjena (npr. škoda na "prevelikih" vozilih zaradi oplaženja ob zid, povečani stroški poslovanja zaradi posamičnih primerov pretovarjanja tovora na manjša vozila). Nevarnost nastanka večje škode pa mora biti konkretna in realna in ne zgolj hipotetična, kakršna je npr. nevarnost, da velika gasilska vozila ne bi mogla hitro intervenirati ipd. (pri čemer se v slednjem primeru znova zastavi vprašanje javnopravnega ali civilnopravnega varstva).
revizija - dovoljenost - zelo hude posledice - zavrženje
Revident v reviziji sicer navaja, da bodo zato, ker ne more več opravljati del in nalog stečajnega upravitelja, zanj nastale zelo hude posledice, vendar te navedbe ne pojasni in o morebitnem nastanku takih posledic ne predloži nobenega dokaza. Po presoji vrhovnega sodišča glede na navedeno revidentu ni uspelo izkazati obstoja pogoja zelo hudih posledic za stranko iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 za dovolitev predlagane revizije.
Vprašanja dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga, ki ga izrecno izpostavlja pritožba, je stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja, ki ne more biti predmet revizijskega preizkusa (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Sodišče prve stopnje bi storilo bistveno kršitev, če zavrnitve dokaznega predloga ne bi obrazložilo. Te kršitve pa sodišče ni storilo, saj je prepričljivo pojasnilo, da glede na relevantne dokaze, ki so v podatkih in listinah v upravnem spisu, za pravilno ugotovitev dejanskega stanja predlagana dokaza nista potrebna. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo. V tem upravnem sporu je sporna zakonitost odločbe urbanističnega inšpektorja, s katero je ta v skladu z določbo 73. člena ZUN ugotovil nezakonit poseg investitorke v prostor in ji v skladu z navedeno zakonsko določbo tudi izrekel ukrep prepovedi, ki so povezane z izrečenim ukrepom.
obnova sodnega postopka zoper sklep o zavrženju tožbe
Po 2. odstavku 96. člena ZUS-1 je določeno, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka te določbe obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Sklep, zoper katerega je predlagana obnova postopka, je sklep procesne narave, ki je bil izdan zato, ker tožeča stranka kljub pozivom sodišča tožbe ni popravila tako, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Zaradi pomanjkljive tožbe sodišče o zadevi ni moglo meritorno odločati in zato tudi ni ugotavljalo dejanskega stanja, pomembnega za odločitev, temveč je le ugotovilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o tožbi, ker je pomanjkljiva. Obnovitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 96. člena ZUS-1 ni podan in je zato pri predhodnem preizkusu predloga, predlog zavrglo. Taka odločitev ima zakonito podlago v določbi 1. odstavka 398. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1.
Morebitne napake, storjene v postopku pred upravnim organom, glede na določbo 2. odstavka 85. člena ZUS-1 (ki za razliko od določbe o razlogih za pritožbo, določenih v 1. odstavku 75. člena ZUS-1, ne navaja kot predmeta preizkusa pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega akta) niso predmet preizkusa revizijskega sodišča.
dovoljenost revizije - denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta
Določba 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne more biti podlaga za dopustitev revizije, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče meritorno odločilo v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR.
Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogoja za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Če prvostopenjska sodba ne navaja vrednosti spornega predmeta, revizije ni mogoče dovoliti po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 se lahko dovoli le, če revident opredeli pravno vprašanje in če so izpolnjene ostale predpostavke za dovolitev revizije.
ZDen člen 64, 64/1, 64/2. ZUP (1986) člen 256, 256/1.
denacionalizacija - več razlaščencev - zahteva enega vlagatelja - pravočasnost - obnova postopka - stranka v postopku
Zahteva za denacionalizacijo enega od vlagateljev je v korist vseh dedičev, ki pridejo v poštev za uveljavljenje pravic, na katere se zahteva nanaša, vezana samo pravica pravnih naslednikov glede premoženja njihovega skupnega pravnega prednika, kar pa pokojni A.A. nesporno tožnikoma ni bil. Zato za tožnika z vložitvijo zahteve po denacionalizaciji premoženja A.A. ni bil tudi varovan rok iz 1. odstavka 64. člena ZDen za zahtevek po pravnih prednikih tožnikov. Ker tako tožnika nista imela položaja stranke v denacionalizacijskem postopku po pokojnem A.A., tudi nista upravičeni osebi za vložitev predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka po njem.
PREKRŠKI - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS24166
ZPOmK člen 12, 12/2, 53.OZ člen 15, 59, 59/1, 59/2. ZDG člen 417.
koncentracija podjetij - priglasitev koncentracije - rok za priglasitev koncentracije - sklenitev pogodbe - pogoj - pogodba z odložnim pogojem - položaj pridobitelja poslovnega deleža
Rok za priglasitev nameravane koncentracije Uradu Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki teče od sklenitve pogodbe, začne teči z dnem sklenitve pogodbe, sklenjene pod odložnim pogojem.
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 26, 26/6, 156, 156/1-5.ZVCP-1 člen 235, 235/4.
prekrški - kazni za prekrške - splošna pravila za odmero sankcije - omilitev sankcije - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
Vozniku začetniku se stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja omili tako, da se mu izreče manj kot 7 kazenskih točk.
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - seštevek kazenskih točk - voznik začetnik
Kriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana, in ne izrečena stranska sankcija. V primeru steka več prekrškov se stvarna pristojnost za postopek o prekršku ne more določati po seštevku kazenskih točk, ki se jih lahko izreče za vse prekrške skupaj, temveč po številu kazenskih točk, ki jih je mogoče izreči za posamezen prekršek.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24177
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 45, 52, 52/2-7, 62, 62/1-2.ZVCP-1 člen 235, 235/4.
postopek o prekršku - stvarna pristojnost - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - stek prekrškov - vsota doseženih kazenskih točk - voznik začetnik
Kriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana, in ne izrečena stranska sankcija.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24178
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 45, 52, 52/2-7, 62, 62/1-2.
postopek o prekršku - stvarna pristojnost - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - stek prekrškov - vsota doseženih kazenskih točk - voznik začetnik
V primeru steka več prekrškov se stvarna pristojnost za postopek o prekršku ne more določati po seštevku kazenskih točk, ki se jih lahko izreče za vse prekrške skupaj, temveč po številu kazenskih točk, ki jih je mogoče izreči za posamezen prekršek.
Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1 in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe za posamezen prekršek.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24161
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 26, 26/6, 61, 51/2, 52, 52/1, 52/2-7.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
Za prekrške, za katere je predpisana globa, ne pa tudi kazenske točke v cestnem prometu, ne velja izjema iz 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, zato se v skladu s prvim odstavkom 52. člena ZP-1 o njih odloča po hitrem postopku.
postopek o prekršku - sprememba stvarne pristojnosti - ustalitev pristojnosti - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega predpisa - hitri postopek - izrek sankcije za prekršek - globa - prehodne določbe - uskladitev določb, s katerimi so določeni prekrški - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča
Čeprav se med postopkom zaradi prekrška na sodišču spremeni zakon in je na novo predpisana pristojnost prekrškovnega organa, se sodišče ne sme izreči za nepristojno in zadeve odstopiti prekrškovnemu organu.