ZUS-1 člen 22, 22/1, 107, 107/2.ZPP člen 343, 343/3, 352.
pritožba – dovoljenost – pravni interes – odprava sklepa, ki je med postopkom prenehal veljati
Ker je na podlagi Uredbe o spremembi Uredbe o cestnini za uporabo določenih cest prenehal veljati Sklep o določitvi cestninskih cest in višine cestnine, katerega odpravo je tožeča stranka s tožbo zahtevala, tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo, saj z vloženo pritožbo ne more doseči ugodnejše rešitve oziroma izboljšati svojega pravnega položaja.
DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010731
ZZZDR člen 12, 51, 59.SZ člen 117.ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 350/2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje - privatizacija stanovanja – pravica do odkupa stanovanja - načelo kontradiktornosti – možnost obravnavanja pred sodiščem
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat zavzelo stališče, da v razmerju med zakoncema oziroma izvenzakonskima partnerjema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja po 117. členu SZ v korist samo enega od njiju. Za to presojo namreč ne more biti odločilna cena (tržna ali kakšna drugačna), po kateri je bilo stanovanje kupljeno, niti vprašanje kdo od partnerjev je formalni pridobitelj.
Določba prvega odstavka 395. člena ZKP zahteva, da je iz obrazložitve drugostopenjske odločbe jasno, da je pritožbeno sodišče relevantno pritožbeno navedbo upoštevalo, o njeni utemeljenosti pa se lahko sklicuje na razloge sodbe sodišča prve stopnje, ki jih sicer sprejema.
ZUS-1 - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - trditveno in dokazno breme
Revident le s pavšalno in nekonkretizirano navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje in da gre za odstop od sodne prakse ne izkazuje, da so izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - denacionalizacija - vračilo v naravi
Če je v upravnem sporu izpodbijana odločitev, sprejeta v postopku denacionalizacije, in je predmet denacionalizacijske zadeve vrnitev nepremičnine v naravi (v obravnavani zadevi gre za vrnitev kmetijskih zemljišč v naravi), ne gre za zadevo iz 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, v kateri bi bila pravica (do denacionalizacije) izražena v denarni vrednosti. Zato revident ne more izkazati obstoja pogoja za dovolitev revizije iz 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
fizična oseba kot tožena stranka v upravnem sporu – nerazumljiva tožba
Fizična oseba ne more biti tožena stranka v upravnem sporu; tožbo, v kateri je kot tožena stranka navedena fizična oseba, sodišče kot nerazumljivo zavrže.
revizija – dovoljenost – vrednostni kriterij – pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti – trditveno in dokazno breme
V obravnavanem primeru gre za prepoved oglaševanja in vrednost izpodbijanega dela niti v dokončnem upravnem aktu niti v izpodbijani sodbi ni izražena v denarju, zato uveljavljanje revizijskega razloga iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem revidenta, brez navedbe niti enega konkretnega primera ali kakršnekoli druge obrazložitve, po prepričanju revizijskega sodišča ni mogoče izkazati, da je podan katerikoli od razlogov za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je po presoji revizijskega sodišča tudi v tem primeru tako dokazno kot trditveno breme na strani revidenta.
Ker toženci niso enotni sosporniki, bi morala biti navedena vrednost za vsak posamezen zahtevek, glede katerega ni enotnega sosporništva, torej posebej za zahtevek zoper prva dva toženca in posebej za vsak posamezen zahtevek zoper preostale tožence. Ker pa je ostalo pri nediferencirani navedbi vrednosti, in ker toženci temu niso ugovarjali, je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena - ne ve se namreč, na katerega od več zahtevkov se nanaša, oziroma v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je treba v obravnavanem primeru vse sodelujoče pravne naslednike po pokojnem upravičencu šteti za enotne sospornike v smislu 196. člena ZPP, saj je po naravi pravnega razmerja, ker se odločba o denacionalizaciji glasi na ime upravičenca (prvi odstavek 67. člena ZDen), sporno razmerje mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike. Zaradi tega se je sodišče prve stopnje glede pravočasnosti vložene tožbe tudi pravilno sklicevalo na 197. člen ZPP oziroma je pravilno presodilo, da je tudi za tožnico, ne glede na to, da ji odločba tožene stranke ni bila vročena, rok za vložitev tožbe iztekel s potekom roka za kateregakoli od teh drugih pravnih naslednikov, ki jim je bila odločba vročena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec sodnika pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je toženec mož ene od sodnic višjega sodišča, predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti.
ZUS-1 - pogoji za dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme
Ker revident v reviziji ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokazuje, da je podan katerikoli od pogojev za dovoljenost revizije, revizije ni mogoče dovoliti.
ZOR člen 154, 154/2, 155, 173, 174, 193, 193/1.ZPP člen 41, 41/2, 128, 128/5, 216, 367, 367/2, 377, 384, 384/4.
objektivna odgovornost države – služenje vojaškega roka – pojem nevarne dejavnosti – plavanje - povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega – posredni odškodovanci – stroški vzdrževanja groba – višina denarne odškodnine - prosti preudarek - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – sosporništvo - revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije – odškodnina za nepremoženjsko škodo – zapadlost terjatve – zamudne obresti – pravno mnenje
Pravico tožnika do odškodnine iz naslova stroškov za vzdrževanje groba umrlega svojca je treba razlagati skrajno omejevalno, saj v zakonu nima neposredne opore, temveč je izpeljana iz določbe prvega odstavka 193. člena ZOR. Ta pa oškodovancu ne zagotavlja kaj več kot pravice do „povrnitve običajnih stroškov za pogreb“ svojca, pri čemer tudi ni zanemarljivo v sistem odškodninskega prava povzeto načelo zaprtega kroga oblik pravno priznane škode, niti zakonska opredelitev pojma premoženjske škode iz določbe 155. člena ZOR kot „zmanjšanje nekega premoženja“, ki mora biti izkazano ob upoštevanju vseh okoliščin primera (torej tudi morebitne „koristi“, vulgarno zreducirane na njen zgolj premoženjski pomen). Redukcija z intimnimi vzgibi pogojenega manifestiranja odnosa naklonjenosti do pokojnega svojca na „materialni strošek“ je namreč posebej občutljiva tudi z vidika civilizacijsko splošno sprejetih etičnih vrednot; po teh bi sedaj pokojni tudi v primeru preživetja bil deležen izkazovanja naklonjenosti bližnjih, povezanega s „stroški“, ki bi praviloma utegnili biti kvečjemu večji. Na to pokaže že preprosta primerjava stroškov priložnostnih in običajnih daril živečim svojcem s stroški za negovanje nagrobnega cvetja in svečo. Zadržan pristop v pravkar nakazani smeri je še zlasti utemeljen v primeru odnosa na relaciji staršev do otroka in ki se življenjsko izkustveno kaže v njihovi „večni“ skrbi za blagostanje (tudi že preskrbljenih) otrok, povezani tudi s stalnimi materialnimi stroški in izdatki.
Z očitkom procesne kršitve revizija izpodbija dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje in ugotovljeno dejansko stanje, česar pa glede na omejenost revizijskih razlogov ne more uspešno uveljavljati.
Procesnim standardom obrazložitve drugostopenjske sodbe je zadoščeno, če se pritožbeno sodišče določno in obrazloženo opredeli do relevantnih pritožbenih navedb, tako da je mogoč preizkus odločbe, ni pa dolžno ponavljati argumentov prvostopenjske sodbe, s katerimi se strinja.
status žrtve vojnega nasilja – nasilno dejanje, povzročeno na območju bivše Kraljevine Jugoslavije – stalno bivališče prosilca ob prenehanju nasilnega dejanja
Tožnica, ki se je na ozemlje Republike Slovenije stalno naselila leta 1957, vojno nasilje pa je bilo izvedeno na ozemlju današnje Republike Hrvaške, ne izpolnjuje pogojev za status žrtve vojnega nasilja po 2. odstavku 6. člena in 2. odstavku 7. člena ZZVN. Po navedenih določbah bi se morala tožnica naseliti na ozemlju Slovenije najkasneje do 31.12.1945, pri tem pa se po ustaljeni sodni praksi kot ozemlje Republike Slovenije upošteva ozemlje sedanje RS oziroma sedanjih dežel Furlanije – Julijske krajine in Koroške.
ZUS-1 - revizija - dovoljenost - pogoji za dovolitev - trditveno in dokazno breme
Ker revident v reviziji ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokazuje, da je podan katerikoli od pogojev za dovoljenost revizije, revizije ni mogoče dovoliti.