Pravilna je presoja nižjih sodišč o toženčevi izključni krivdni odgovornosti za škodo, ki jo je z udarci prizadejal tožniku (158. člen ZOR). Ni namreč ugotovljeno, da bi tožnik storil karkoli, kar bi opravičevalo toženčeve udarce. Toženca je le poklical z imenom „Piko“, kar je njegov vzdevek. S takšnim nazivanjem toženca ni verbalno napadel oziroma ga razžalil ali ga tako zrevoltiral, da bi to lahko opravičevalo njegovo fizično obračunavanje. Okoliščina, da je Piko lahko tudi pasje ime, pri tem ne more biti odločilna.
Toženec se ni skliceval na nobeno oviro, ki bi mu preprečevala, da sodišču sporoči popoln dokazni predlog, prav tako pa tudi ni zaprosil za rok za dopolnitev dokaznega predloga. Ker so za racionalno vodenje postopka odgovorne tudi stranke, sodišče v takšni procesni situaciji toženi stranki ni bilo dolžno dati nobenega dodatnega roka, kot to zatrjuje revident, in jim s tem omogočiti, da kasneje sporoči naslov predlagane priče.
Če revident v reviziji ni izkazal nobenega izmed revizijskih razlogov (za dovolitev revizije), tudi vrednostnega, ki ga je uveljavljal s tožbenim zahtevkom, se revizija zavrže.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - zahteva za odmero sodnih taks
Ker je tožnica ugovarjala nalogu za plačilo takse za sodbo, pritožbo in opomin, je sodišče pravilno ravnalo, ko je ugovor štelo za zahtevo za odmero sodne takse.
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja škodnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Revizija ni dovoljena, če revident ni izkazal pogojev za njeno dovolitev, pri tem pa povezanost spora zaradi ugotovitve državljanstva z denacionalizacijskimi postopki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic.
ZUS-1 - revizija - pogoji za dovoljenost - trditveno in dokazno breme - zahteva za izdajo začasne odredbe
Revidentka v reviziji niti ne zatrjuje, še manj pa obrazloži in dokazuje, da bi bil za dovoljenost revizije podan kakšen izmed razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, zato revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti. Ker je z zavrženjem revizije revizijski postopek končan, je revizijsko sodišče zavrglo tudi zahtevo revidentke za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 343. ZUS člen 16, 70. Pravilnik o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev člen 6, 6/4, 44, 44/4, 44/7.
vročanje - pravočasna pritožba - datum oddaje na pošti - nepravilno ravnanje pošte
Pritožba pooblaščenca tožeče stranke je bila prvostopnemu sodišču poslana pravočasno, čeprav je zaradi nepravilnega ravnanja Pošte Slovenije k sodišču prispela prepozno.
tožba v upravnem sporu - izpodbijani upravni akt - upravni akt upravnega organa prve ali druge stopnje - upravni akt s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih in koristih
Akta (odločba), s katerim se odloči o pravnem sredstvu, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZDen člen 44, 44/1. ZUP (1986) člen 190, 190/1. ZKIK člen 28.
denacionalizacija - čas podržavljenja - status zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč - zaslišanje izvedenca v upravnem postopku - načelo neposrednega izvajanja dokazov - porušeni objekti - funkcionalno zemljišče
Po presoji pritožbenega sodišča je v primeru zaplembe po 28. členu ZKIK do podržavljenja prišlo z izdajo odločbe pristojnega okrajnega sodišča o izreku zaplembe. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, upoštevajoč ugotovitev upravnih organov, da so vsi objekti porušeni, pravilno presodilo, da je vrednotenje parcel z upoštevanjem faktorja 0,4 skladno z Navodilom.
Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev namreč lahko na podlagi 1013. člena ZOR zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila. Porok z izpolnitvijo dolžnikove obveznosti upniku, pridobi regresno pravico do dolžnika, zato dejstvo, da naj bi tožnica sodelovala pri porabi prejetega kredita, samo po sebi ne more biti relevantno.
ZDen člen 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.ZUS-1 člen 92, 107, 107/2.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – nemška narodnost članstvo v Kulturbundu – domneva lojalnosti – dokazno breme – aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda
Za uspešno izpodbitje domneve nelojalnosti se je v upravno sodni praksi izoblikovalo stališče, da je treba izkazati, da je oseba aktivno ravnala v korist slovenskega naroda ali da so obstajale kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo domnevo nelojalnosti. Za izpodbitje domneve nelojalnosti ne zadošča zgolj opustitev ravnanj, ki bi bila uperjena zoper slovenski narod ali NOB, ampak aktivno ravnanje v konkretno pomoč.
odgovornost skrbnika za mladoletnika – odgovornost vrtca – poškodba otroka zaradi ravnanja drugega varovanca
Revizijsko sodišče pri tem poudarja, da vrtec ne odgovarja zato, ker je bila oškodovanka v času nastanka škode njegova varovanka, ampak odgovarja za ravnanje svojega varovanca, ki je tožnici škodo povzročil (ker jo je porinil z igrala). Zato so nepomembne vse tiste revizijske trditve, ki poudarjajo skrbnost varstva in nadzora tožnice in iz katerih izhaja naziranje, da padajoče tožnice vzgojiteljica oziroma varuška ne bi mogla pravočasno ujeti niti ob še tako skrbnem nadzorstvu. Vse, kar je v 167. členu ZOR predpisanega glede nadzorstva, se namreč nanaša na mladoletnega povzročitelja škode za škodo, nastalo v času, ko je pod nadzorom skrbnika, šole ali druge ustanove.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - presoja navedb pritožbe - sprememba pravne opredelitve dejanja na drugi stopnji - stroški kazenskega postopka
Čas (in kraj) storitve kaznivega dejanja kot njegova bistvena sestavina, ki opisu dejanja daje značaj historičnega dogodka, je dovolj natančno opredeljen z navedbo datuma storitve (in kraja storitve).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženka zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot sicer stvarno in krajevno pristojnem sodišču za odločanje v tej zadevi, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu, v katerem je kot stranka udeležena delavka sodišča.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega premeta – zavrženje revizije
Revizija, v kateri ni navedena vrednost izpodbijanega dela drugostopne sodbe, je nepopolna in jo je treba zato na podlagi določila 377. člena ZPP zavreči.
ZUS-1 - revizija - pogoji za dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Ker revident v reviziji ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokazuje, da je podan katerikoli od pogojev za dovoljenost revizije, revizije ni mogoče dovoliti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24179
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/1-11. KZ(1977) člen 103.
pravice obrambe - opis kaznivega dejanja - časovna opredelitev kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - sprememba obtožbe - in dubio pro reo - spolni napad na osebo mlajšo od 14 let - uporaba sile
Čas storitve kaznivega dejanja je sicer res pomemben zaradi ugotavljanja, kateri kazenski zakon naj se uporabi, za ugotavljanje začetka teka zastaralnih rokov in zakonskega znaka kaznivega dejanja, bodisi njegove temeljne ali kvalificirane oblike, vendar pa kljub temu, da v konkretnem primeru točne opredelitve časa storitve kaznivega dejanja ni bilo, temveč le njegov datumski okvir, niso bile prekršene pravice učinkovite obrambe.
razlogi o odločilnih dejstvih – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Le ustrezno konkretizirane in argumentirane trditve o dejstvih, ki jih stranka pravočasno predstavi sodišču omogočajo kvaliteten pravni dialog med strankama in sodiščem.