dovoljenost revizije - vrednost spornega zahtevka - pravna in dejanska podlaga - primarni in podrejeni zahtevek - zavrženje revizije
V zvezi z naknadno vloženim podrejenim tožbenim zahtevkom tožnik ni navedel vrednosti spornega predmeta, zato revizija v zvezi s tem zahtevkom ni dovoljena.
nepogodbena odškodninska odgovornost – uporaba slovenskega prava – pravična denarna odškodnina – neutemeljeno odvzeta prostost – pripor – okrnitev svobode – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izgubljeni dobiček
Navezna okoliščina kraja nastopa škodne posledice lahko pride v poštev (še)le, če sta izpolnjena dva pogoja - da mora biti pravo, do katerega ta okoliščina pripelje, za oškodovanca ugodnejše in da je povzročitelj kraj nastopa posledice mogel in moral predvideti. Pravo kraja, kjer je škodna posledica nastopila, tako pride v poštev zgolj in edino, če je stranka, ki je škodo povzročila, objektivno mogla in morala računati s tem, da bo morebitni spor podvržen presoji po takem pravu.
Tožnik je s tožbo zahteval zgolj povrnitev dobička, izgubljenega zaradi nemožnosti opravljanja podjetniškega dela v času trajanja pripora, v času okrevanja ter v dneh, ko je imel opravke, povezane s škodnimi posledicami. Za priznanje te vrste škode bi moral tožnik z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati utemeljenost pričakovanja ustvaritve dobička v zatrjevani višini, ki bi ga v tem obdobju dosegel, če škodnega dogodka oziroma ravnanja tožene stranke ne bi bilo (tretji odstavek 189. člena ZOR).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24173
ZKP člen 354, 371, 371/1-11, 372, 372/1-3, 372/1-5.KZ člen 9, 112, 112/1, 113/1, 262.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - popolna rešitev predmeta obtožbe - nejasen izrek - sprememba odločbe na drugi stopnji - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - procesno dejanje, ki pretrga zastaranje - čas storitve kaznivega dejanja - sklenitev pogodbe - dodatki k pogodbi - odločba o kazenski sankciji
Preiskovalno dejanje, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika še pred pričetkom kazenskega postopka zaradi utemeljenega suma storitve določenega kaznivega dejanja, je procesno dejanje, ki pretrga zastaranje kazenskega pregona, saj je usmerjeno v pregon storilca (zasleduje obsodilno sodbo, ne glede na kasnejše rezultate preiskovalnega dejanja).
začasna odredba – pogoji za izdajo – pravno priznana škoda
Obstoja zakonsko določenih pogojev za izdajo začasne odredbe ni mogoče izkazati samo z zatrjevanjem, da je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu in izvršitev katerega naj se začasno zadrži, nezakonit in nepravilen. Samo pravni učinki izvršitve odločbe, ki se izpodbija s tožbo, brez obstoja drugih okoliščin, še ne izkazujejo pravno priznane škode.
ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (1996) člen 19.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - prepoved diskriminacije
Določba četrtega odstavka 81. člena ZDR, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve prepovedi diskriminacije neveljavna, velja tako za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, podano iz katerega koli razloga, kot za izredno odpoved.
Ker je na tožničinem delovnem mestu delalo večje število delavcev in je prenehala potreba po delu le manjšega števila delavcev, bi morala tožena stranka pri izbiri delavcev, ki jim je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, upoštevati določbe kolektivne pogodbe dejavnosti o izbiri presežnih delavcev.
uvedba razlastitvenega postopka - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sama uvedba postopka razlastitve že po naravi stvari ne more predstavljati težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe za zadržanje uvedbe postopka razlastitve.
Odločitev pritožbenega sodišča temelji na tem, da tožeča stranka ni uspela postaviti jasnih trditev in ponuditi ustreznih dokazov glede tega, kakšne denarne zahtevke je imela do tožene stranke, ter kdaj in v kakšni višini bi jih ta morala izpolniti. To breme tožeče stranke pa ne more biti odvisno od tega, kje so se posli opravljali.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - pravice neizbranega kandidata - zavrženje tožbe
Tudi kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do sodnega varstva. Njegove tožbe ni dovoljeno zavreči, ker je to v nasprotju z določbo 49. člena URS in 84. člena ZTPDR. Ker sodišče druge stopnje ni dopustilo revizije, čeprav sodna praksa Vrhovnega sodišča odstopa od stališč Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, je kršena določba 3. odstavka v zvezi z 2. alinejo 1. odstavka 32. člena ZDSS-1.
Pred zaključkom dokaznega postopka je imela tožena stranka možnost zahtevati, da se ji omogoči dodatna proučitev dokazov, če z njihovo vsebino ni bila dovolj seznanjena, in da se ji omogoči primeren rok za morebitno izjavo. Neaktivnosti tožene stranke, ki tega ni zahtevala, ob tem, da so bili dokazi izvedeni v njeni navzočnosti, ni mogoče opravičevati z očitkom, da ji ni bila omogočena pravica do kontradiktornega postopka.
Tožeča stranka s tožbo izpodbija pet asignacij in pet plačil, opravljenih na njihovi podlagi. Asignacijske pogodbe so bile sklenjene ob različnih dneh; poleg tega pa je v treh kot asignat nastopala družba B., d.o.o. iz Ljubljane, v dveh pa družba M. d.o.o. iz Ljubljane. Ker zahtevki tožeče stranke temeljijo na različnih dejanskih podlagah, se dovoljenost revizije presoja za vsakega od njih posebej.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bolniška odsotnost - vročitev mnenja zdravniške komisije - sprememba naslova prebivališča - bistvena zmota
Tožnica je s svojim nevestnim ravnanjem sama povzročila, da ji mnenja zdravniške komisije ni bilo mogoče pravočasno vročiti. Tožnica je vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da bo o podaljšanju njenega bolniškega staleža preko 30 dni odločala zdravniška komisija, kot tudi, da je naslov njenega prebivališča v zdravstveni dokumentaciji nespremenjen - torej ne ustreza več naslovu njenega novega bivališča. To pa tudi pomeni, da se je morala zavedati, da ji kakršnegakoli obvestila organi ZZZS ne bodo mogli uspešno vročiti.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba
Ob upoštevanju napotkov v izpodbijanem sklepu in določbe 254. člena ZPP ne gre le za potrebo po dopolnitvi ali ponovitvi že izvedenih dokazov, temveč tudi za izvedbo drugih dokazov. Zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato ne bi bilo mogoče popraviti le z obravnavo pred sodiščem druge stopnje.
Bistvo instituta spremembe delodajalca je v tem, da delavci ohranijo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli pri dotedanjem delodajalcu, tudi pri novem delodajalcu. Spremeni se le delodajalec, kar pa ima na videz podobne posledice kot pri prenehanju delovnega razmerja ob takojšnji sklenitvi novega delovnega razmerja.
Odsotnost pravnega pouka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja delavcu ne more biti v škodo, kar pa ne pomeni, da lahko ta zoper sklep uveljavlja neposredno sodno varstvo in se s tem izogne določilu drugega odstavka 83. člena ZTPDR o predhodnem varstvu pravic pri delodajalcu.
Pogodba o zaposlitvi, v kateri je bila dogovorjena konkurenčna klavzula, je bila sklenjena še v času veljavnosti ZDR/90, zato je glede na načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR) za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi spoštovanje konkurenčne klavzule ključna vsebina dogovora strank v pogodbi o zaposlitvi.
Ker se je tožena stranka s pogodbo zavezala izplačati tožeči stranki odškodnino zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule že zaradi obstoja abstraktne možnosti manjšega pridobivanja dohodka, tožeči stranki v sporu ni bilo potrebno dokazati obstoja škode.
zaposlitev v slovenski vojski - prenehanje delovnega razmerja - obsodba za kaznivo dejanje - pravna posledica obsodbe - pogojna obsodba
Določb 5. alineje tretjega odstavka in v zvezi s tem sedmega odstavka 88. člena ZObr ni mogoče uporabiti v primerih, če je bila delavcu na obrambnem področju v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno izrečena le denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma, če mu je bila kazen odpuščena.
pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - osnova za obračun prispevkov
Zavarovanci iz 24. člena ZPIZ/92, ki se zavarujejo po osnovi iz 231. člena ZPIZ/92, imajo možnost uveljavljati in pridobiti vse pravice iz invalidskega zavarovanja.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - izključna pristojnost - delno priznanje - sklep o začetku stečajnega postopka
Tuja sodna odločba, ki bi učinkovala tako, da bi nasprotni udeleženci dejansko izgubili zastavno pravico na nepremičnini v Republiki Sloveniji, ki so jo v pridobili na podlagi pravnomočne sodbe odločbe, je v nasprotju z določeno izključno pristojnostjo sodišč Republike Slovenije in se skladno s prvim odstavkom 97. člena ZMZPP ne prizna. Učinek, zaradi katerega bi zastavna pravica nasprotnih udeležencev izgubila ves svoj pomen, pa je tudi v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, saj bi prišlo do onemogočanja izvajanja sodne oblasti slovenskih sodišč na območju Republike Slovenije.
Določbam o izključni pristojnosti sodišč Republike Slovenije, kakor tudi slovenskemu javnemu redu, nasprotuje le učinek priznanja tuje sodne odločbe, ki bi vplival na prekinitev izvršilnega postopka, zato se priznanje zavrne le glede posledic začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Kopru, ki se tako ne prekine.
revizija - dovoljenost revizije - delovni spor - zavrženje revizije
Ker sodišče druge stopnje revizije ni dopustilo in tudi ne gre za spor, v katerem bi bila revizija dovoljena na podlagi 1. - 4. točke 31. člena ZDSS-1, je potrebno revizijo zavreči.