varstveni dodatek - premoženjski cenzus - davek iz kmetijstva - posebna olajšava
Med skupne dohodke uživalca pokojnine (133. člen ZPIZ-1) se všteva tudi dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za olajšave po določbah zakona o dohodnini.
V tretjem odstavku 58. člena ZTPDR je delodajalcu omogočeno, da v splošnem aktu predpiše okoliščine in pogoje za obligatoren izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, pri tem pa določilo delodajalca ne omejuje v takšnem smislu, da obligatornega izreka ne bi smel vezati na izpolnitev pogoja kot je npr. ugotovitev obstoja določenih kvalifikatornih okoliščin.
ZPP člen 370, 370/3.ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - dejanska ugotovitev sodišča - nedovoljen revizijski razlog
Zaključek o datumu seznanitve s prenehanjem potreb po delu predstavlja dejansko ugotovitev sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano, saj v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijske navedbe o drugem datumu seznanitve s poslovnim razlogom predstavljajo poskus uveljavitve nedovoljenega revizijskega razloga in ne razloga zmotne uporabe materialnega prava.
ZDU-1 člen 76.ZDDO člen 24a, 30, 31. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 8, 10.
davčna uprava - razporeditev v drug državni organ - plača - dodatki
Prevzeti delavec ima lahko v novem državnem organu samo tiste in take pravice iz delovnega razmerja, kot vsi drugi delavci tega organa. Z zakonom ali drugim predpisom ni bilo določeno, da bi delavci DURS, ki so bili prevzeti v Ministrstvo za finance, ohranili kakršnekoli prejšnje pravice, zlasti ne pravice do posebnih dodatkov k plači.
delovno razmerje v državnih organih - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - kaznivo dejanje - razmerje med disciplinskim in kazenskim postopkom
Glede kršitev iz prvega odstavka 45. člena ZDDO je sodna praksa izoblikovala stališče, da pojem "ki pomeni kaznivo dejanje" za delovno pravo pomeni ugotavljanje, ali ima dejanje, ki pomeni morebitno kršitev delovne obveznosti, "znake kaznivega dejanja". V disciplinskem postopku zato ni treba ugotavljati vseh elementov kaznivega dejanja, ampak samo tiste, na podlagi katerih se ugotovi, ali obstojajo v določenem dejanju znaki kaznivega dejanja ali ne in če je iz njih mogoče ugotoviti disciplinsko odgovornost delavca v državnem organu.
Kazenska oprostilna sodba ne vpliva na disciplinsko odgovornost, obsodilna sodba pa ni nujno pogoj za izrek disciplinskega ukrepa. Gre za dva ločena postopka, ki jima je skupno le prepovedano dejanje.
ZTPDR določa, da mora splošni akt delodajalca natančneje določiti okoliščine in pogoje, pod katerimi se kršitev šteje za hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se (obvezno) izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Gre za vnaprej predpisane okoliščine, ki določene kršitve opredeljujejo kot tako hude, in ne za kvalifikatorne okoliščine po 89. členu ZDR90, ki upravičujejo izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa za katerokoli hujšo kršitev delovnih obveznosti.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - letni dopust
Ker tožnica ni imela dovoljenja (102. člen podjetniške kolektivne pogodbe) za nastop letnega dopusta, je tožena stranka pravilno in v skladu z zakonskimi predpisi odločila, da ji zaradi neupravičene odsotnosti z dela več kot pet delovnih dni zaporedoma delovno razmerje preneha.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vloga sindikata - posebno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev - rok za zagovor
Določilo 84. člena ZDR ni kršeno, če je odpoved pogodbe o zaposlitvi dana pred podajo mnenja sindikata. Če član sveta delavcev kot delavec ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ne uživa posebnega varstva po 113. členu ZDR. ZDR v zvezi z rokom za zagovor ne napotuje na določbe ZPP.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlogi
Celo v primeru, če se Vrhovno sodišče morda ne bi strinjalo z razlogi odločitve sodišča druge stopnje, temveč sodišča prve stopnje, ob reševanju pritožbe zoper sklep o razveljavitvi prvostopenjske sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje ne sme zavzeti stališč do vprašanj, ki se nanašajo na vsebino odločitve. Presoja o teh vprašanjih je omejena na morebitno revizijo po pravnomočno končanem postopku.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - izraba letnega dopusta
Ker tožnica ni javila nastopa dopusta v skladu z dotlej ustaljeno prakso pri delodajalcu in si ni zagotovila odobritve njegove izrabe, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila neupravičeno odsotna z dela več kot pet zaporednih delovnih dni, tako da so bili izpolnjeni pogoji za prenehanje delovnega razmerja.
ZDR člen 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 70, 70/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - uporaba kolektivne pogodbe - bruto plača
ZDR ni določil najvišjih zneskov odpravnin, zato je tudi v tem primeru potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 7. člena ZDR, po kateri se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavce ugodnejše, kot jih določa ta zakon.
Pojem plače v delovnopravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto znesek.
prenehanje delovnega razmerja – neupravičen izostanek z dela – sobotno delo
Ker spornega dne ni bila redna delovna sobota niti ni bilo tožniku na ta dan v naprej odrejeno delo preko polnega delovnega časa, tožena stranka tega dne ni mogla šteti med dneve neupravičene odsotnosti z dela.
Tožnik se v pritožbi sicer pravilno sklicuje na pritožbeni razlog po 2. alineji prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, vendar ga v konkretizaciji neprimerno in neutemeljeno povezuje z razlogi, ki pomenijo nasprotovanje odločitvi sodišča v stvari sami in ne le odločitvi o nedopuščeni reviziji. Predpostavka za obstoj pritožbenega razloga zoper sklep o nedopuščeni reviziji je, da glede bistvene pravne problematike za odločitev že obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča ali da obstaja praksa sodišč druge stopnje, ki pa ni enotna - in v takšnem primeru Vrhovno sodišče še ni odločalo.
V sporih članov organov družb, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, se v zvezi z njihovim odpoklicem lahko pojavljajo tako elementi gospodarskega statusnega spora kot elementi individualnega delovnega spora. Pri tem je treba upoštevati, da je za spore med družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb, na podlagi 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu, za spore iz pogodbe o zaposlitvi med temi osebami pa na podlagi prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče v individualnem delovnem sporu. Določitev stvarne pristojnosti je torej odvisna od tega, na katero pravno področje se nanaša zahtevek in kje je urejena pravna podlaga za rešitev spora oziroma za odločitev o zahtevku. Če je odločitev o zahtevku odvisna tudi od odločitve o predhodnem vprašanju, ki po svoji vsebini spada v drugo pravno področje, sodišče zgolj za potrebe odločitve o zahtevku lahko odloča tudi o takem predhodnem vprašanju (13. člena ZPP).
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor
Če delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bila dana možnost zagovora, ki jo mora delodajalec omogočiti, izredna odpoved ni izvedena v skladu z veljavnimi predpisi in je nezakonita.
ZOR člen 616, 616/2, 620, 620/3.ZPP člen 286, 286/1.
gradbena pogodba - stvarne napake – zadržanje dela pogodbene cene
Pravno podlago za zadržanje dela pogodbene cene je mogoče najti tudi v pogodbeni določbi iz prevzemnega zapisnika, ki daje toženi stranki pravico zadržati del pogodbene cene do „sporazumne ugotovitve“, da so vse reklamirane pomanjkljivosti ustrezno sanirane“. Sodišči prve in druge stopnje se do navedene pravne podlage nista opredelili, čeprav bi jo bilo glede na navedbe tožene stranke potrebno preizkusiti.
Iz področja urejanja 500. člena ZOR je mogoče izvzeti le odškodninsko odgovornost, ki jo ima ZOR v mislih v 3. odstavku 488. člena. Le za tako škodo je namreč določeno, da se uveljavlja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
ZUP člen 68, 68/2, 223, 223/1.ZDR člen 119, 119/1.ZPIZ-1 člen 249, 251, 251/1.
prenehanje delovnega razmerja - invalidnost I. kategorije - pravnomočnost odločbe o ugotovljeni invalidnosti - sklep o popravi
Če je bila tožnikova vloga pri ZPIZ obravnavana kot predlog za popravo invalidske odločbe in je postal sklep o popravi pravnomočen, potem tožnikova vloga ni zadržala nastopa pravnomočnosti invalidske odločbe, saj je imel popravni sklep učinek od dneva izdaje invalidske odločbe.
ZDR (1990) člen 18, 18/1.ZDR člen 52, 54, 204, 204/3.ZPP člen 339, 339/1, 358.OZ člen 324.
transformacija delovnega razmerja za določen čas – nadaljevanje z delom – rok za sodno varstvo - prenovitev – bistvena kršitev določb postopka – sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Ker je tožeča stranka nadaljevala z delom pri toženi stranki po izteku pisnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, je prišlo do preoblikovanja delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Čeprav je sodišče druge stopnje napravilo dokazni zaključek mimo dokazne ocene sodišča prve stopnje, kar predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP), pa je Vrhovno sodišče nanj vezano in izpodbijane sodbe v tem obsegu ni smelo preizkusiti. Revident namreč te kršitve ni izrecno uveljavljal, revizijsko sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti.
V obravnavani zadevi ni prišlo do prenovitve, saj po nastopu transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas (in torej tudi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 3.1.2003) stranki nista izrecno in nedvoumno izrazili volje, da tožeči stranki preneha delovno razmerje za nedoločen čas pri toženi stranki.
zaposlitev v slovenski vojski - prenehanje delovnega razmerja - obsodba za kaznivo dejanje - pravna posledica obsodbe - pogoj za sklenitev in za obstoj delovnega razmerja
Čeprav so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe 5. alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.