kršitev pojasnilne dolžnosti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pri odmeri odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki je posledica kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvenega osebja, je bistveno, da je neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti odškodninsko pravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Kot izhaja iz pravnomočne sodbe o temelju zahtevka, tožnica ni bila opozorjena na možnost, da po operaciji lahko pride do vkleščenja intradigitalnega živca, kar je zelo pogost zaplet pri tovrstnih operacijah Halux valgusa (20%), tak zaplet pa se je pri tožnici tudi uresničil. Zato je bilo treba pri odmeri odškodnine upoštevati vse posledice tako prve, kot druge operacije.
tretja oseba - odškodnina za premoženjsko škodo - požar na avtomobilu - pogodba o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - posestnik
Sodišče prve stopnje se je v predmetni zadevi pravilno ukvarjalo s vprašanjem, ali ima tožnik položaj tretje osebe. V času škodnega dogodka je namreč bilo vozilo v posesti tožnika, ki je vozilo prevzel v popravilo, ko je nekaj dni pred škodnim dogodkom slednjega prevzel v Mariboru in ga prepeljal na dvorišče svojega podjetja, kjer ima delavnico in je tako bil v času škodnega dogodka posestnik vozila po volji lastnika in kot takšen ne more imeti položaja tretje osebe.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085626
ZVEtL-1 člen 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 17/3, 17/3-2, 23, 23/1, 23/3, 24, 27, 30, 35, 35/1, 48. ZKN člen 23, 35. ZNP-1 člen 40, 40/1. ZPP člen 300, 300/3, 339, 339/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbi pripadajoča zemljiška parcela - evidentiranje zemljišča pod stavbo - razdružitev postopka - namen postopka - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - skupni del stavbe - večstanovanjska stavba - samostojen objekt - sporazum o delitvi solastnine - fizična delitev stvari v naravi - pravica zahtevati razdružitev solastne stvari - dokazna pravila - dokazna domneva - bolj verjetna pravica - materialna pravnomočnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - trditvena podlaga pritožbe - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - tloris stavbe - gradbeno zemljišče - parcelacija - vzdrževanje objekta - vlaganje solastnika v solastno nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - obligacijski zahtevek - povračilo stroškov postopka - skupni stroški postopka - slabo premoženjsko stanje
Namen postopka vzpostavitve etažne lastnine je uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Prav takšni primeri, nastali pred 1. 1. 2003, so namenjeni urejanju po določbah ZVEtL-1. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine ni združljiv s položajem, kot je obravnavani, ko sta nasprotni udeleženec (z dedovanjem in darovanjem) ter predlagatelj (z nakupom) postala lastnika vsak določenih delov stavbe (njenih prostorov).
Pri etažni lastnini različen položaj zemljišča pod stavbo ni možen, kajti lastništvo zemljišča pod stavbo kot skupnega dela stavbe je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznih delih. Ne glede na to, da je v zemljiški knjigi kot lastnik določenih nepremičnin vpisan le pritožnik, gre dejansko za zemljišče pod stavbo, ki je v etažni lastnini, to zemljišče pa se šteje kot skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov. Zahteva pritožnika, da ostane vpisan kot izključni lastnik dveh zemljišč, na katerih enotna stavba delno stoji, pravno ni izvedljiva.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen obravnavanju morebitnih obligacijskih zahtevkov iz naslova povečanja vrednosti stavbe zaradi vlaganj vanjo oz. v stanovanjski del stavbe, prav tako ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Kot že rečeno, sodišče o lastninskih položajih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ki ne postane materialno pravnomočna, ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se zato tudi ne prekinja (24. člen ZVEtL-1).
Razveljavitev zadeve s strani Vrhovnega sodišča in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ne more predstavljati ovire za ponovno odreditev pripora, še posebej, ker v opisanem primeru ni predvideno odločanje o priporu s strani Vrhovnega sodišča. Odločitev Vrhovnega sodišča o prekinitvi prestajanja zaporne kazni temelji na četrtem odstavku 423. člena ZKP ter je logičnega posledica dejstva, da zoper obtoženca več ne obstaja pravnomočna obsodilna sodba. Za ponovno odreditev pripora ni potrebno, da bi se pojavili novi razlogi, temveč gre zgolj za presojanje pripornih razlogov po 207. členu ZKP.
OZ člen 199, 200, 201, 201/1, 202, 203, 204, 205. SZ-1 člen 28, 34.
lastninska pravica več oseb - upravljanje s stvarjo - popravilo strehe - povrnitev stroškov upravniku - poslovodstvo brez naročila - nujna gestija - pogoj nujnosti - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - grozeča večja škoda - prepoved vmešavanja v tuje posle
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v času oprave spornega posla oziroma popravila strehe njeno stanje ni bilo takšno, da bi terjalo takojšnje popravilo in da to ni bilo tako nujno, da z njim ne bi bilo mogoče počakati še nekaj mesecev in v tem času ugotoviti potreben obseg del, njihove cene, zbrati ponudbe ter pridobiti ustrezno soglasje etažnih lastnikov, ki bi jih oprava del tudi finančno bremenila.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 34a/5, 35. ZPP člen 359. ZST-1A člen 1. ZST-1 tarifna številka 1111.
sodna taksa za ugovor - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - višina taksne obveznosti - višina tožbenega zahtevka - odmera sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek ugovora zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - izdaja novega plačilnega naloga - odločitev po uradni dolžnosti - nov plačilni nalog - višina sodne takse - nova odmera - sprememba višine sodne takse - odmera v višjem znesku - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - načelo prepovedi reformatio in peius
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, odmerjena pravilno, in sicer od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom nima odločilne teže.
Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena ZST-1 razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena (peti odstavek 34.a člena ZST-1). V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ob presojanju utemeljenosti toženkinega ugovora ugotovilo, da je sodna taksa v izdanem plačilnem nalogu napačno odmerjena, zato je po uradni dolžnosti ravnalo skladno s petim odstavkom 34.a člena ZST-1. Dejstvo, da te pravne podlage v svoji odločitvi ni navedlo, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Ob ugotovitvi, da je bila taksnemu zavezancu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse odmerjena prenizka sodna taksa, je bilo sodišče sodno takso dolžno odmeriti v pravilni višini.
V predmetnem sporu, v katerem tožnica kot upnica na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ zahteva vknjižbo lastninske pravice na prvo toženko kot dolžnico, imata dejanska lastnica nepremičnine (prva toženka) in njen zemljiškoknjižni lastnik (drugi toženec) položaj nujnih sospornikov. Sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.
Ker po sklenitvi prodajne pogodbe ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, kljub temu da ga je tožnica zaradi dolga prve toženke k temu pozvala, je drugi toženec sam zakrivil, da mora sodelovati v tem pravdnem postopku.
ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5.
predlog za taksno oprostitev - zavrženje predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - taksna oprostitev na podlagi zakona - nepopolne vloge - brezplačna pravna pomoč - vsebinsko odločanje - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Namen določbe je, naj bo stranka, ki ji je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, v tem istem postopku oproščena plačila sodnih taks po samem zakonu, na da bo ji bilo treba posebej zaprošati za taksno oprostitev. Če pa je stranki brezplačna pravna pomoč dodeljena v drugem postopku, mora stranka, drugače, še vedno zaprositi za taksno oprostitev (skladno z 12. členom ZST-1), sodišče pa presojati izpolnitev pogojev za taksne ugodnosti iz 11. člena ZST-1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - načelo pravnega prednika - pogodbeni prenos lastninske pravice - darilna pogodba - obseg lastninskih upravičenj - upravna odločba - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del - pravica graditi na zemljišču - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - dobra vera - solastnina etažnih lastnikov - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - pravnomočna odločitev o lastninski pravici
Brez listine o pravnem naslovu udeleženec v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne more izkazati lastninske pravice.
Interes za intervencijo mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med prijaviteljem intervencije in eno izmed strank. Funkcionalna povezanost skupne podzemne napeljave sosednjih nepremičnin ne pomeni takšnega pravnega interesa.
Bistvo stranske intervencije je v zavarovanju lastnih pravnih interesov, s čimer je intervenientu dana možnost nadzora stranke, ki se ji pridruži, hkrati z možnostjo, da s svojimi dejanji nadomesti njeno morebitno pasivnost.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zavrženje predloga - ustavitev postopka - pravni interes - skupno pripadajoče zemljišče - posebni skupni del - dejanske trditve - sporna dejstva - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnika s svojim predlogom ne izpolnjujeta pogojev po 41. členu ZVEtL-1. Trdita namreč, da sta lastnika garaže, št. 7950, pri čemer na zatrjevanem pripadajočem zemljišču kot lastnika te garaže nimata vknjižene lastninske pravice. Ta je vknjižena le v korist etažnih lastnikov stavbe, št. 689. Ker predlagatelja zahtevata ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k tej stavbi in garaži, morajo biti udeleženci postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča neizogibno tudi etažni lastniki stavbe, št. 689 (prvi odstavek 48. člena ZVEtL-1). Pri tem je v tej fazi bistveno, da za presojo obstoja procesne predpostavke za začetek in izvedbo postopka po 41. členu ZVEtL-1 ni pomembno, ali gre pri zahtevanem zemljišču zares za pripadajoče zemljišče stavbe v lasti lastnika stavbe ali ne, niti to, ali bo tej stavbi pripadajoče zemljišče sploh mogoče vknjižiti. Pomembno je le, da predlagatelj to zatrjuje. Ali to drži, pa je glavno vprašanje postopka, ki ga sodišče v fazi predhodnega preizkusa ne razrešuje.
razveljavitev kazenske sodbe - kršitev pravice do obrambe - zastopanje v kazenskem postopku - pravni pouk - zagovornik - obramba z zagovornikom - pravica do zagovornika po lastni izbiri
Tako povzeti potek zadeve pokaže, da je bil obdolženi, kljub temu, da je pooblastil za zastopanje B. B. že tekom preiskave (takrat kvalifikacija kaznivih dejanj po prvem odstavku 245. člena KZ-1) in ko je bilo sodišču vseskozi znano, da B.B. ni odvetnik, šele na prvem naroku glavne obravnave prvič, pravilno seznanjen s tem, da je lahko njegov zagovornik v predmetnem postopku le odvetnik, ne pa oseba, ki jo je že tekom preiskave pooblastil za zastopanje in štel za svojega zagovornika. Kljub temu sodišče na tem naroku, potem, ko je obdolženi predhodno izrecno izjavil, da želi pomoč zagovornika, obdolžencu ni dalo niti pravnega pouka, kaj šele dejanske možnosti, da si po (pravilni) zavrnitvi B. B. kot zagovornika, vzame drugega zagovornika, torej zagovornika, ki bo izpolnjeval pogoje iz četrtega odstavka 67. člena ZKP. To bi moralo storiti.
S tem, da je na tleh na gradbišču pustila nezavarovan oziroma nezaščiten kanal, je toženka opustila dolžne ukrepe iz točke 6.1. B Priloge IV Uredbe. Ta določa, da tla v delovnih prostorih ne smejo imeti nevarnih izboklin, lukenj ali nagibov, da morajo biti trdna, stabilna in ne spolzka.
Res je v konkretnem primeru delavec s svojim ravnanjem sam največ prispeval k nastanku škode, vendar njegov prispevek k nastanku škode po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da vzročne zveze s protipravnim ravnanjem toženke sploh ni ali da je ta pretrgana. Delodajalec je namreč na območju gradbišča pustil nezavarovan kanal, kar predstavlja kršitev Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi s pravilnim postopanjem delavec (če bi uporabil sanitarije) lahko v celoti preprečil škodno posledico (oziroma do škodnega dogodka sploh ne bi prišlo) se prilega zakonski določbi prvega odstavka 171. člena OZ o deljeni odgovornosti, ne izključuje pa popolnoma vzročne zveze med toženkinim nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo. Delavec je padel v kanal, namen kršenih pravil Uredbe pa je nedvomno tudi preprečitev padcev, torej takšne posledice, do kakršne je prišlo v tem primeru. Prispevek delavca k nastanku škode pa je ustrezno višji, in sicer 80 %, saj delavec ni bil le nepazljiv ali neskrben, ampak je zavestno kršil prepoved gibanja na območju gradbišča in tja odšel nepooblaščeno (na opravljanje male potrebe).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 40, 40/1, 42, 42/1
sodni izvedenec - zahtevnost izvedenskega mnenja - osebni pregled - plačilo za izvedensko delo - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Klinični pregled s funkcijskimi preiskavami je trajal tri ure. Pri pregledu sta sodelovala dva specialista. Zato je bilo priglašenih 306,00 EUR. Vsakemu od izvedencev pripada za vsako začeto uro 51,00 EUR. Tudi če je bilo izvedensko delo opravljeno preko izvedenskega organa, sta pri pregledu sodelovala dva izvedenca, ki sta tako upravičena do priznane nagrade v višini 306,00 EUR.
Za zelo zahtevno izvedensko mnenje skladno z določili Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih gre npr. takrat, kadar gre za dodaten poglobljen študij spisa, obsežne analize oziroma preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki, kadar je potreben dodaten poglobljen študij literature in ne samo poglobljen študij spisa.
predkupna pravica občine na nepremičninah - predkupna pravica občine - ničnost prodajne pogodbe - ara - odškodninska odgovornost prodajalca - kršitev zakonite predkupne pravice - dolžna skrbnost stranke
Pravdni stranki sta v obravnavani zadevi sklenili pisno prodajno pogodbo za nakup dveh nepremičnin, ki sodita v območje predkupne pravice Občine Piran. Nobenega dvoma ni, da pred sklenitvijo te pogodbe niso bile spoštovane določbe ZUreP-3 o predkupni pravici občine, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča prodajna pogodba nična. To pa pomeni, da je brez učinka tudi akcesorni pogodbeni dogovor o ari, spričo česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova povračila dvojne are.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-6, 403, 403/1, 403/1-1. ZPP člen 154, 154/1.
postopek osebnega stečaja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna domneva - poplačilo terjatev upnikom - obveznost prizadevanja - status invalida - okoliščine nezaposljivosti - materialno procesno vodstvo - odločanje o stroških postopka - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek - pravilo uspeha v postopku
Dolžniku, ki ima status invalida (po odločbi Zavoda RS za zaposlovanje) in kot tak ni zaposljiv, ni mogoče očitati, da bi si moral poskušati najti zaposlitev. Ker tudi nima nobenega premoženja, je izpodbita domneva, da si dolžnik ni prizadeval dovolj za poplačilo upnikov (6. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). S tem pa je izpodbita tudi domneva, da dolžnikov predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti (četrti odstavek 399. člena ZFPPIPP).
Postopek odpusta obveznosti je voden izključno v korist dolžnika, zato načelo povračila stroškov po uspehu (prvi odstavek 154. člena ZPP) v tem postopku ni smiselno uporabljivo.
začasna nezmožnost za delo - poškodba delavca pri delu - bolezen delavca - vzročnost
Poškodba pri delu je pri tožniku rezultirala določene zdravstvene težave, to je bolečine v vratni hrbtenici, katerih razlog so tako degenerativne spremembe, kot tudi hkratne posledice poškodbe pri delu, ko je prišlo do zvina vratne hrbtenice, do udarca v glavo in koleno. Upoštevaje navedeno je izvedenski organ določil kombiniran vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer 50 % bolezen in 50 % poškodba pri delu.
ZD člen 32, 32/1, 32/2, 174, 210/1, 210/2, 210/2-3.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za izločitev iz zapuščine - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - ugotovitev obsega zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - preuranjena odločitev - stroški v zapuščinskem postopku
Pritožnik svoj zahtevek opira na prispevek k ohranitvi/povečanju premoženja, ki je bilo predmet darilne pogodbe z 9. 2. 2021. Zato je treba prvenstveno ugotoviti, ali v zapuščino sodi tudi ta nepremičnina in v kakšnem deležu.
ZPP člen 7, 8, 105a, 212. ZST-1 člen 14a, 34, 34/1, 34/4.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - dokazovanje plačila - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokaz - potrdilo o plačilu sodne takse - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse - dokazni predlog za zaslišanje priče - neprimeren dokaz
Sodne takse ni mogoče plačati "na roko," zato o plačilu vedno obstaja pisno dokazilo. Dokaz z zaslišanjem osebe, ki naj bi domnevno plačala takso, je popolnoma neprimeren.
ZPP člen 25, 25/1, 30, 30/1, 32. DZ člen 199. OZ člen 197.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - verzijski zahtevek - stvarna pristojnost - povrnitev stroškov preživljanja - premoženjskopravni spor - spor o zakonitem preživljanju mladoletnega otroka - povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - verzija - plačilo preživnine - zahtevek za vrnitev preživnine - vrednost spornega predmeta
Tožnica v obravnavani zadevi zahteva vrnitev zneska 4.080,000 EUR, ki predstavlja povrnitev str0škov preživljanja skupne hčerke, ker toženec ni plačeval preživnine. Gre za zahtevek na podlagi 199. člena DZ, ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in gre zato za premoženjskopravni spor. Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih pa se določi po vrednosti spornega predmeta (30. in 32. člen ZPP).