nadaljevanje postopka - prekinitev postopka - začetek stečaja
Pritožbeno ni sporno, da je bil 23. 4. 2025 objavljen sklep o preizkusu terjatev, ki je postal pravnomočen 8. 5. 2025 in da je sodišče prve stopnje pozvalo stečajno upraviteljico k prevzemu postopka. S tem je odpadla procesna ovira prekinitve postopka. Kako bo sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, o predlogu in ali ima upnik še pravni interes za tožbo, kar navaja dolžnik, je stvar nadaljevanja postopka.
teorija jajčne lupine - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - bodoče telesne bolečine - odškodnina za bodoče telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da je bila BPP tožniku dodeljena zgolj za oprostitev stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP oziroma zgolj za stroške sodnega izvedenca, ne pa tudi na stroške zastopanja po odvetniku.
Prav tako je neutemeljeno pritožbeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ki je priloženo tožbi in v zvezi s tem zatrjevanje, da je toženec slednjemu oporekal že v kazenskem postopku, ter da bo oškodovanca treba ponovno pregledati, sicer pa je ta okoliščina znana tudi pričam, ki jih bo toženec predlagal. Gre za izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, ki je v predmetnem pravdnem postopku predstavljalo zgolj enega izmed dokazov, pri čemer je sodišče prve stopnje, kot bo obrazloženo, bilo glede temelja odškodninske odgovornosti vezano na kazensko obsodilno sodbo toženca.
V skladu z določbo 14. člena ZPP je v primerih, ko pravdno sodišče obravnava identično dejansko stanje, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče, pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo. Ta vezanost zajema zakonske znake kaznivega dejanja, ki so zapisani v izreku in tudi del obrazložitve, ki se nanje nanaša.
Za obravnavani primer je namreč bistvena razlaga, da morebitno verbalno izražanje ne utemeljuje tako nesorazmernega ukrepa, kot je fizično poškodovanje tožnika, v kazenskem postopku celo kvalificirano kot huda telesna poškodba.
V skladu s teorijo "jajčne lupine", je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom.
ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - začasna odredba - začasen odvzem otroka
V postopku se je zanesljivo izkazalo, da je imel mladoletni A. A. hudo stisko že pri vzpostavljanju ponovnih stikov z materjo, na katero je bil navezan. Kljub temu in dejstvu, da otrok očeta ne pozna, pritožba prav tako nerazumno in neutemeljeno vztraja, da ni razlogov za začasno prepoved stikov otroka z očetom. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je treba stike glede na ugotovljene okoliščine tudi očetu začasno prepovedati. Otroku je treba nujno zagotoviti okoliščine, da se bo umiril, se prilagodil novemu okolju in ljudem v zavodu ter si pridobil občutek varnosti. Ni dvoma, da bi bili stiki otroka z očetom, ki ga ne pozna, za otroka stresni, to pa otroku v danih okoliščinah ni v nobeno korist (le v škodo), česar pa pritožba, nekritična do situacije, ne prepoznava.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - izvedenec psihiatrične stroke
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Dopustno je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
ukrep po zpnd - postopek po ZPND - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Nasprotni udeleženec je izvrševal fizično nasilje zoper predlagateljico tako, da ji je grozil, da jo bo ustrelil, nakar jo je z dlanjo roke udaril po obrazu, zaradi česar je predlagateljica padla po tleh. Navedeno nasilje nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico pa je ključno za presojo v obravnavani zadevi in izkazuje opredelitev nasilja v družini, kot ga določa 3. člen ZPND, in kot tako predstavlja podlago za ukrepe sodišča zaradi nasilnih dejanj kot to določa 19. člen ZPND. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazi in dokazovanje - prepoved vstopa - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanja nasprotnega udeleženca pri predlagateljih povzročajo intenzivno čustveno stisko, ki predstavlja nedovoljeno psihično nasilje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087165
OZ člen 168, 174, 174/2, 179. URS člen 22, 25. ZPP člen 2, 5, 7, 8, 11, 286, 286/1, 286/4, 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 357.
denarna odškodnina - skaženost - višina denarne odškodnine in rente - nezmožnost za delo - izguba dohodka - nepremoženjska in premoženjska škoda - zavrnitev dokaznega predloga - načelo koncentracije postopka - objektivna sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe - pravica do izjave
Po presoji sodišča druge stopnje je tožnica ravnala v nasprotju z določbo 11. člena ZPP in pri uveljavljanju svojih pravic ni ravnala skrbno, saj je vlogo z dne 20. 11. 2023 z navedbo novih dejstev in predložitvijo novih dokazov ter spremembo tožbenega zahtevka podala 5 let po vložitvi tožbe, ko je menjala pooblaščenca in več kot eno leto za tem, ko jo je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 14. 7. 2022 pozvalo, naj se izjasni o dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenca A. A., pri čemer ni navedla nobenih razlogov zakaj teh navedb in dokazov ni podala pravočasno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42. DZ člen 161, 163.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji je bila kršena pravica do izjave v postopku, ker ji mnenje ni bilo vročeno pred ponovno odločitvijo o predlogu. Vsakemu udeležencu postopka mora biti dana možnost, da se seznani s procesnim gradivom in se o njem izjavi.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - obročno plačilo globe - prošnja za obročno plačilo
Storilec v pritožbi zatrjuje, da bi globo že zdavnaj poravnal, ampak je zaradi zdravstvenih težav izgubil službo, zato nima finančnih sredstev za plačilo globe. Pritožbeno sodišče glede teh navedb ugotavlja, da storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razloga za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje, zaradi česar je sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, o dopustnosti priznanja in izvršitve utemeljeno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje prizna in izvrši. Prav tako pa je bil storilec že v izpodbijanem sklepu v točki 8 poučen, da lahko prošnjo za obročno plačilo vloži po poteku roka za plačilo te denarne sankcije (ki izteče 15 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa) pri Finančni upravi Republike Slovenije. Sodišče namreč samo ne more odobriti obročnega plačila globe, zato je to možno potrebno preveriti pri FURS.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1.
stroški in nagrada izvedenca - stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - izvedensko mnenje - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja
Čeprav je izvedenec kot obrazložitev višine priglašenega stroška zapisal, da so bila vprašanja strokovno zahtevna in so terjala interdisciplinarnost ter da je odgovarjal tudi na vprašanja s področja trženja in obdavčitve, sodišče druge stopnje ocenjuje, da v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da je bila za priprave na ustno podajanje mnenja potrebna nadpovprečna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij dodatne strokovne literature ali morebitna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno, zato pripada izvedencu zgolj osnovna postavka za priprave na ustno podajanje zahtevnega izvedenskega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika.
ZPP člen 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-4, 39, 39/1, 40, 40/1, 47a, 47a/1, 49, 49/5.
nagrada za delo izvedenca - pravica izvedenca do nagrade za delo - odločanje o povrnitvi stroškov - odmera nagrade in stroškov izvedenca - odmera po stroškovniku - stroškovnik kot sestavni del spisa - vročitev stroškovnika - nagrada za izvid in mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - pregled stranke - čas trajanja - vrednotenje izvedenskega dela
Določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ne dajejo podlage za "zniževanje" zahtevnosti izdelanega mnenja, če je izvedenec še pred izdelavo pisnega mnenja podal ustno mnenje na naroku, za kar se je (logično) pripravil na podlagi istega gradiva, ki je potrebno za izdelavo pisnega mnenja.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja in umik tožbe
Umik tožbe ima lahko učinek, določen v 366. členu OZ, le v primeru, ko se je oseba, ki jo je umaknila, želela odreči učinkom sodnega varstva in tako ustavitev izvršbe, ki je bila posledica nezmožnosti poplačila na strani dolžnika (neizterljivost terjatve) in upnikove opustitve predlaganja novega sredstva izvršbe, nima takih učinkov. Pretrganja zastaranja ob umiku predloga za izvršbo ni le tedaj, ko je ta podan z namenom, da se odstopi od izterjave obveznost. Kadar je umik podan oziroma postopek ustavljen zaradi neizterljivosti, torej ko ni prišlo do umika zato, ker bi upnik želel odstopiti od sodnega varstva, ampak je upnik podal umik v posledici neuspešne izvršbe, le-ta nima vpliva na učinek pretrganja zastaranja, ki nastopi zaradi sprožitve sodnega postopka zaradi izterjave upnikove terjatve.
Izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ima lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar te na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, temelječe na določbi drugega odstavka 202.e člena ZP-1, ne morejo vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086831
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3. ZPP člen 352.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka
Ker pogoji za upoštevanje prepozne pritožbe v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 niso izpolnjeni, je sodišče druge stopnje prepozno pritožbo zavrglo.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vročitev
Nenazadnje pa storilec v pritožbi navaja, da je v postopku pred avstrijskim organom predložil dokaz - videoposnetek - s katerim je dokazoval, da policist ni mogel najti domnevne poškodbe pnevmatike. To pomeni, da že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da je bil seznanjen s postopkom, v katerem je imel možnosti sodelovati, bil pa je tudi seznanjen z določitvijo sodišča glede predloženega dokaza, saj sam pove, da ga sodišče ni upoštevalo (s čimer je zatrjeval kršitev pravice do obrambe ter 6. člena EKČP in 22. člena USRS). Ker je torej očitno bil seznanjen s postopkom in odločitvami sodišča, ob tem, ko je v spisu tudi obvestilo avstrijskega organa o vročitvi odvetniku in storilcu po elektronski pošti, kar je izkazano z vročilnico in listinami v spisu, ne more uspeti s kontradiktornimi navedbami, da mu sodba iz Avstrije nikoli ni bila vročena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00087566
KZ-1 člen 135. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje grožnje - datum storitve kaznivega dejanja - pravočasnost predloga za pregon - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Čeprav je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe analiziralo izpovedbo oškodovanca in ostalih prič (B. B., E. E.) in našlo v časovni odmaknjenosti opravičljive razloge za spremembo njihovih izpovedb oz. je verjelo temu, da policist E.E. ni imel pomislekov v datum, ki sta mu ga povedala D. D. in B. B., pa tudi po oceni sodišča druge stopnje, glede na datum, ki sta ga oškodovanec in B. B. najprej navajal v predkazenskem postopku, zaenkrat ni zanesljivo izkazano, da je bil predlog za pregon za to kaznivo dejanje podan pravočasno.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice, v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (prvi odst. 392 člena ZKP) ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izvrševanje kazenskih sankcij - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist
Obsojeni je naslovnik naloge, da uskladi obveznosti iz rednega dela z delom v splošno korist, kar res terja večji angažma, vendar upravičeno: delo v splošno korist ne pomeni odpustka izrečene zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje, pač pa le njegov za obsojenca ugodnejši nadomestek, katerega pa mora obsojeni, z resnim pristopom, tudi na račun večjih lastnih aktivnosti, šele upravičiti.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - pravna opredelitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Poudariti gre, da so tako otroci kot starši, v družinski skupnosti, glede pravice do doma ter varnosti, telesne in duševne celovitosti ter časti in dobrega imena posameznika, izenačeni in ne v podrejenem odnosu. To je poudarilo tudi Vrhovno sodišče, ki je izpostavilo, da gre pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 191. členu KZ-1 prav za zaščito pred nasiljem v specifični skupnosti, med katerimi so med člani različne vezi in odnosi, ki so ekonomsko, psihološko, biološko pogojeni in jih določa ne le pravo ampak tudi tradicija in ožje družbeno okolje, pri nasilju v družini pa gre praviloma za šibkejše člane, to je ženske ali otroke. Prav tako je Vrhovno sodišče spravljanje v podrejen položaj opredelilo kot položaj, ko storilec pri žrtvah povzroči nemoč, strah, vznemirjenje in podobno večje intenzivnosti in trajanja, iz česar izhaja, da pri spravljanju v podrejen položaj ne gre za običajno naravno podrejenost otrok staršem.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - sredstvo in predmet izvršbe - sodni depozit - predujem
V obravnavani zadevi upnik sicer trdi, da je predujem na računu BS za sodne depozite dolžnikovo premoženje, vendar pa upnik za poseg na to premoženje ni izbral ustreznega izvršilnega sredstva. Bistveno je namreč, da so sredstva, na katera meri upnik, na prehodnem podračunu sodnih depozitov, katerega imetnik je sodišče in ne dolžnik.