• Najdi
  • <<
  • <
  • 38
  • od 50
  • >
  • >>
  • 741.
    VSMB Sklep VI Kp 89231/2025
    18.3.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00094675
    KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/2, 390, 450a, 450a/4.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sprejem sporazuma o priznanju krivde - izpodbijanje primernosti kazenske sankcije - zavrženje pritožbe kot nedovoljene

    V opisani pravni situaciji sodišče prve stopnje presodi le zakonitost dogovorjene kazenske sankcije, kar pomeni (zgolj) preverjanje, ali je kazenska sankcija dogovorjena v zakonsko predpisanih mejah, medtem ko pooblastila, da bi presojalo primernost dogovorjene kazenske sankcije, nima, saj je bila ta dogovorjena v skladu s svobodno voljo strank sporazuma, torej obdolženca in okrajne državne tožilke.

    Poleg tega zagovornica prezre, da mora sodišče prve stopnje sporazum o priznanju krivde sprejeti kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, zato drugačne kazenske sankcije od dogovorjene, kar velja tako za glavno kot za stranske kazni, ne more izreči. S pravkar navedenim je skladna tudi ureditev, da dogovorjene kazni v sporazumu o priznanju krivde ne gre več spreminjati niti v pritožbenem postopku.

  • 742.
    VDSS Sodba Pdp 393/2025
    18.3.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - JAVNI ZAVODI - TEORIJA PRAVA
    VDSS00093629
    ZNUNBZ člen 35, 35/1. ZZdrS člen a18a. Pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov priloga I. ZNUPZ člen 24, 24/1.
    specializacija zdravnikov - jezikovna razlaga zakonskih določb - razlaga zakonske določbe - plačilo dodatka - namenska razlaga zakonske določbe

    Z novelo ZNUNBZ, ki je veljala od 31. 12. 2023 dalje, je bilo v zakonsko besedilo prvega odstavka 35. člena ZNUNBZ vnesena beseda "prvič", torej da obravnavani dodatek pripada zdravniku, ki mu je prvič odobrena specializacija iz družinske medicine v letu 2023 ali v letu 2024. Jezikovni pomen tako uporabljene besedne zveze je v tem, da upravičenje do dodatka navezuje na dejstvo, da je zdravnik izmed več različnih specialističnih smeri izbral specializacijo iz družinske medicine.

    O izbiri v navedenem smislu ni mogoče govoriti, če zdravnik specializant že opravlja specializacijo na področju družinske medicine in se le ponovno prijavi na razpis za specializacijo iz istega področja s posameznimi modalitetami njenega opravljanja.  Za tak primer vtoževani dodatek ni bil predviden.

  • 743.
    VSL Sklep I Ip 1296/2025
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091965
    ZIZ člen 15, 29b, 29b/5, 40c, 40c/1, 40c/2, 40c/3, 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-5, 67/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 210, 210/2, 214, 214/1, 215, 215/1, 215/2, 215/3, 216, 216/1, 216/1-1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 94, 95, 112, 112/1, 112/10.
    nasprotna izvršba - predlog dolžnika za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - objektivni rok - krajevna pristojnost - subjektivni rok - vložitev vloge na nepristojno sodišče - kvalificiran pooblaščenec - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - nevednost ali očitna pomota - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - razlogi za nasprotno izvršbo - prekinitev izvršilnega postopka - začetek postopka prisilne poravnave - utesnitev izvršbe
    Upoštevaje ureditev v 40.c členu ZIZ je v konkretnem primeru mogoče govoriti o nevednosti dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi), ki predloga za nasprotno izvršbo ni vložil po kvalificiranem pravnem pooblaščencu. Kljub zapisu v potrdilu o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 9. 4. 2024, da bo zadeva po pravnomočnosti odstopljena v delo Okrajnemu sodišču v Krškem, in kljub temu, da je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) po pooblaščencu sklep o ustavitvi postopka prejel s strani Okrajnega sodišča v Krškem, se dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) na nevednost upravičeno sklicuje. Vendarle namreč ostaja dejstvo, da je postopek, vključno z odločanjem o ugovoru, sprva tekel na Okrajnem sodišču v Ljubljani, poleg tega pa ureditev, da je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine za opravo izvršbe pristojno sodišče glede na dovoljena sredstva o izvršbi, še ne pomeni kar samoumevno, da je isto sodišče pristojno tudi za odločanje o vseh predlogih v zvezi s takim postopkom oziroma konkretno za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo. Če bi bilo to že samo po sebi logično, bi bila druga poved v citiranem tretjem odstavku 40.c člena ZIZ povsem odveč.

    V trenutku prisilnega poplačila upnik je bil pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi v veljavi ravno za tolikšno terjatev, kot je upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) prejel na svoj račun. Zato je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na določilo 5. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ. Ne glede na to pa je izpodbijana odločitev pravilna, le da na drugi materialnopravni podlagi, in sicer na podlagi 2. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ, ki kot razlog za nasprotno izvršbo določa položaj, ko je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega.

    V obravnavani zadevi je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 74275/2021 z dne 2. 11. 2021 izgubil moč izvršilnega naslova v obsegu, kot to izhaja iz pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000/2021 z dne 6. 7. 2023, kar pa v postopku izvršbe nepravilno ni bilo upoštevano. Pri tem tudi ni odločilno, da je sklep o potrditvi prisilne poravnave postal pravnomočen že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
  • 744.
    VSL Sodba II Cp 2183/2024
    18.3.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00092489
    ZDR-1 člen 35, 45, 179. ZVZD-1 člen 3, 5, 10, 12, 19. OZ člen 131, 149, 150, 169, 174, 179, 186, 352, 352/1, 395, 926, 926/5, 965, 965/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - delovna nesreča - delovni stroj - objektivna odškodninska odgovornost - varnost in zdravje pri delu - pasivna legitimacija - zavarovanje civilne odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - zastaranje odškodninske terjatve - soprispevek delavca - pravica do izvedbe dokaza - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - invalidnina - premoženjska škoda - popolna odškodnina
    Zakonodajalec je dejansko razširil pojem delodajalca, kot je opredeljen v ZDR-1 (torej delodajalca, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi), tudi na subjekte, navedene v drugem odstavku 2. točke 3. člena ZVZD-1.

    Glede "lastnih delavcev" je treba pogodbo razlagati po polici tako, da riziko lastnih delavcev ni bil izključen, pojem "lastni delavec" pa razlagati v zavarovančevo korist skladno z določbami ZDR-1 in ZVZD-1.

    Objektivna odgovornost je pridržana le za stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati in pri kateri obstaja povečana nevarnost za poškodbe tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer. Zanesljivo je ugotovljeno in obrazloženo, da bi bilo mogoče delovno nesrečo in škodo preprečiti z upoštevanjem pravil o varnem izvajanju dela s strani prve tožene stranke.

    Tožnik je delal na tehnično nezavarovanem delovišču. Nepravilno zavarovanje delovišča, organizacija dela in neupoštevanje pravil za varno delo, so bili po pravilnih ugotovitvah sodbe poglavitni vzrok, da se je delovni stroj prevrnil v jarek in da se je tožnik pri tem telesno poškodoval.

    Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo in navedlo sodno prakso, po kateri se invalidnina ne odšteva od odškodnine, ampak se vrednoti in upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
  • 745.
    VSL Sklep II Cp 189/2026
    18.3.2026
    DEDNO PRAVO
    VSL00091634
    ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6. ZD člen 9. ZAgrS člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 58, 58/2.
    vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - zapuščina brez dediča - last občine - nujni delež
    Če dediči pokojnega imetnika vrnjenih premoženjskih pravic na vrnjenem premoženju ne uveljavljajo dedne pravice na način iz drugega odstavka 8. člena ZPVAS, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti postanejo last občine, denarnega izplačila nujnih deležev ni.
  • 746.
    VSL Sklep II Cp 345/2025
    18.3.2026
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00092336
    SPZ člen 217, 218. ZPP člen 7, 8, 212. ZZK-1 člen 19.
    stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - služnostna trasa - priposestvovanje - priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - dokazi in dokazovanje - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje

    Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju  jasno opredeliti, upoštevajoč tudi skico izmere terenskih ugotovitev, ogleda, izpovedi strank in prič ter trditev tožnika na naroku dne 7. 11. 2024 (v skladu z napotki 8. člena ZPP), kje naj bi sporna služnostna pot potekala, ali je bila zatrjevana trasa poti ves čas enaka (pred in po nasutju) in ali je pretekla 20 letna priposestvovalna doba za priposestvovanje služnosti po določeni trasi poti.

  • 747.
    VDSS Sodba Pdp 84/2026
    18.3.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
    VDS00092341
    Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 32b, 32b/1, 32b/1-2, 32b/2. ZDR-1 člen 9, 9/2, 148, 202. ZPP člen 315.
    praznik - plačilo razlike v plači - delo ob nedeljah, praznikih in ponoči - dodatek za nadurno delo - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - vmesna sodba - neenakomerna razporeditev delovnega časa - ruski turnus - kolektivna pogodba dejavnosti - obvezna razlaga - referenčno obdobje - razlaga kolektivne pogodbe

    Z vmesno sodbo (315. člen ZPP) je sodišče odločilo o temelju tožbenega zahtevka in presodilo, da obstaja pravna podlaga tako za nadomestilo/odmeno za manjkajoče ure praznovanja po 32.b členu KPZSV kot tudi za dodatek za nadurno delo.

    Bistvena značilnost neenakomerne razporeditve delovnega časa je ta, da delovna obveznost po posameznih tednih ni enaka, temveč se lahko v določenih tednih opravi več ur, v drugih pa manj, pri čemer se delovni čas izravnava v referenčnem obdobju.

    Drugi odstavek 32.b člena KPZSV določa, da mora biti delavcu, ki dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, zagotovljeno plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti pri enakomerni razporeditvi delovnega časa. Obvezni razlagi te določbe, ki ju je sprejel odbor za razlago kolektivne pogodbe, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ne ustvarjata nove pravice, temveč zgolj pojasnjujeta že obstoječo normo in njen namen. obvezna razlaga kolektivne pogodbe predstavlja avtentično razlago pogodbenih strank kolektivne pogodbe in je zavezujoča za vse uporabnike kolektivne pogodbe. Razlaga ne učinkuje kot nova pravna norma, temveč pojasnjuje vsebino pravice, ki povsem nazorno izhaja že iz besedila 32.b člena KPZSV. Poznejši Aneks h kolektivni pogodbi (Ur. l. RS št. 36/2025) ni uvedel nove pravice, temveč je zgolj natančneje uredil način njenega izvrševanja (sankcija v primeru kršitve). Nezagotovitev (zadostnega) obsega pravice do praznovanja oziroma plačila za manjkajoče ure praznovanja namreč že po svoji naravi pomeni poseg v pravico delavca, katerega posledica je obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi ustrezno denarno odmeno zaradi kršitve te pravice. Takšno obveznost bi torej delodajalec imel tudi v primeru, če aneks v vsebini, kot je določena, ne bi bil sprejet.

  • 748.
    VSC Sklep I Ip 72/2026
    18.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00092245
    ZIZ člen 17
    zavrnitev predloga za izvršbo - plačilo glavnice - plačilo obresti - izvršilni naslov - vezanost sodišča na izvršilni naslov

    Ni pravne podlage, da bi upniku v izvršbi priznali zamudne obresti, če mu niso bile priznane v izvršilnem naslovu.

  • 749.
    VSM Sklep EPVDp 13/2026
    17.3.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091755
    ZP-1 člen 22, 22/3, 163, 163/8, 202č. ZVoz-1 člen 50, 50/3, 50/4.
    prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu - tečaj varne vožnje - pogoji za izbris kazenskih točk - preuranjena odločitev - odločilna dejstva in okoliščine - evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - dokazni postopek - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
    Pri presoji pogojev za izbris kazenskih točk iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1 je treba upoštevati pravnomočno izrečene in izvršene kazenske točke, pri čemer se šteje, da so kazenske točke izvršene, ko so vpisane v skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu.
  • 750.
    VSL Sklep II Cp 2264/2025
    17.3.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00092330
    SPZ člen 32, 33, 33/1.
    spor zaradi motenja posesti - soposest - motenje posesti - motenje soposesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - prekarij - skupni prostori - dostop do nepremičnine

    Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je imel tožnik le položaj prekarista, zato mu je bil utemeljeno preklican neomejen dostop do večnamenskega prostora.

  • 751.
    VSL Sklep V Cp 297/2026
    17.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00091636
    ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
    nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
    Tožeča stranka v predlogu ni navedla vseh obveznih podatkov iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, sodišče prve stopnje pa jo je pravilno pozvalo k dopolnitvi vloge, ki je ni pravočasno dopolnila. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za taksno oprostitev tožeče stranke zavrže, pravilna in zakonita. Pritožnik ne more uspeti z ugovorom, da bi sodišče zahtevane podatke lahko pridobilo tudi po uradni dolžnosti, saj so osebni podatki stranke in njenih družinskih članov del trditvene podlage in jih sodišče po uradni dolžnosti preverja le, če dvomi v resničnost strankinih navedb, kar pa je že del vsebinske obravnave predloga.
  • 752.
    VSL Sodba I Cpg 410/2024
    17.3.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091932
    OZ člen 288.
    vračunavanje plačil - vračunanje obresti in stroškov - vrstni red obračunavanja

    Tožena stranka tako nima prav, ko navaja, da bi se najprej morali poplačati stroški, nato pogodbene obresti, nato glavnica in končno še zamudne obresti. Pred glavnico se namreč poplačajo vse obresti, tako pogodbene kot zamudne, tako da ta pritožben navedba ni utemeljena.

  • 753.
    VSL Sklep V Cp 393/2026
    17.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091896
    ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1.
    pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada za ogled
    Pri oporekanju pravilnosti uporabljene metode za izdelavo izvedenskega mnenja torej ne gre za vprašanje, ali je izvedenka delo opravila, temveč za izražanje vsebinskega nestrinjanja z izdelanim izvedenskim mnenjem. To pa ni razlog za odklonitev plačila za opravljeno nalogo.
  • 754.
    VSL Sklep Cst 54/2026
    17.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
    VSL00091595
    ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1, 350, 350/2. ZSVarPre člen 27.
    oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - materialni položaj - možnost razpolaganja s premoženjem - hipoteka - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - pavšalni pritožbeni očitki
    Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze, iz katerih izhaja, da glede na svoj materialni položaj ne more plačati sodne takse (oziroma da je ne more plačati takoj ali takoj v enkratnem znesku) brez grožnje za lastno preživljanje ali preživljanje družinskih članov.

    Višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov. Da bi pritožnica lahko utemeljila napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, bi morala zato navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno oziroma kaj je vzrok očitane napake.

    Hipoteka ne onemogoča odsvojitve ali nadaljnje obremenitve nepremičnin, pa tudi ne oddaje v najem ali zakup, zato sama po sebi ne pomeni, da z obremenjenimi nepremičninami ni mogoče razpolagati oziroma da jih ni mogoče upoštevati pri presoji predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
  • 755.
    VSM Sklep V Cp 129/2026
    17.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00093203
    ZPP člen 39, 163, 163/4.
    sklep o stroških postopka - tožbeni zahtevek, ki se nanaša na denarni znesek - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi

    Ker gre v obravnavani zadevi za tožbeni zahtevek, ki se nanaša na denarni znesek, je sodišče v skladu z določbo 39. člena ZPP upoštevalo kot vrednost spornega predmeta znesek glavnega zahtevka, ki ga je tožnica navedla v tožbi.

  • 756.
    VSM Sklep I Cp 926/2025
    17.3.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00092262
    OZ člen 179. ZPP člen 258, 258/1.
    pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - nepremoženjska škoda - subjektivna ocena - načelo individualizacije višine odškodnine - zaslišanje stranke - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga

    Po presoji sodišča druge stopnje trditve oziroma navedbe iz izvedenskega mnenja, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, ne morejo predstavljati podlage za subjektivno oceno zatrjevane nepremoženjske škode. Presojo subjektivne ocene škode lahko sodišče opravi, če izvede dokaz z zaslišanjem stranke, ki edina lahko izpove o svojem subjektivnem doživljanju nepremoženjske škode, ki jo zatrjuje.

  • 757.
    VSC Sodba in sklep VII Kp 27251/2024
    17.3.2026
    ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00091729
    KZ-1 člen 68, 158, 158/1, 158/3, 167. URS člen 35, 3a. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
    kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - izključitev protipravnosti - sodni opomin - svoboda izražanja - namen zaničevanja

    Za razrešitev kolizije med pravico do časti in dobrega imena (zasebnega tožilca) ter pravico do svobode izražanja (obdolženke) v korist slednje morajo biti izjave, ki žalijo dostojanstvo, ustrezne in nujno potrebne za varstvo upravičenih interesov ter biti razpoznavne kot primerno in razmeroma najmilejše sredstvo po vsebini, obliki ter spremljevalnih okoliščinah, da je lahko izključena njihova protipravnost. Izjave, ki razžalijo čast, bi morale pripomoči k varstvu interesov, podana bi morala biti objektivna možnost zaščite upravičenega interesa ter vzročna zveza med ravnanjem in zasledovanim ciljem, tj. varstvom upravičenega interesa. V luči tretjega odstavka 158. člena KZ-1 pa protipravnost ne more biti izključena, če gre za blatenje ali čisto zmerjaško kritiko, pri kateri stopa v ospredje osebni napad na čast in dobro ime.

  • 758.
    VSL Sklep I Ip 195/2026
    17.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091939
    ZIZ člen 38, 38/6, 82, 82/3, 82/5, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 74.
    zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - izvršitelj - tretji - rubež premičnin - rubež stvari, ki so v posesti tretjega - soglasje tretjega - obvestilo o rubežu - stroški tretjega - neutemeljeno povzročeni stroški - načelo krivde
    V izvršbi mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Gre za določbo, ki sledi načelu krivde. Kot neutemeljeno povzročene je mogoče šteti tiste stroške, ki tretjemu nastanejo, ker je upnik vztrajal pri izvršbi na stvareh, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti, da ima tretji na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik se torej lahko razbremeni povrnitve stroškov tretjega, če za pravico tretjega ni vedel oziroma ni bil dolžan vedeti.

    Stroški lahko tretjemu nastanejo tudi, če je izvršitelj storil nepravilnost pri opravljanju izvršbe, na primer, če je zarubil stvar, ki je po ZIZ oziroma Pravilniku ne bi smel zarubiti, upnik pa je vztrajal pri izvršbi kljub temu, da je za storjeno nepravilnost vedel ali bi vsaj moral vedeti. Pri tem je treba upoštevati, da mora izvršitelj sicer res opravljati izvršilna dejanja samostojno in skladno z veljavnimi predpisi, kar pa ne pomeni, da upnik v nobenem primeru na to ne more imeti vpliva.
  • 759.
    VSL Sodba II Cpg 552/2025
    17.3.2026
    ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091629
    EZ-1 člen 297, 297/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 64, 64/4, 64/4-2, 64/5, 65, 67, 67/3, 67/5. Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (2016) člen 4, 4/3.
    gospodarski spor majhne vrednosti - energetika - gospodarska javna služba - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - odpoved pogodbe - stroški ogrevanja - fiksni stroški
    Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da odpoved Pogodbe v tej zadevi ni mogoča, saj tako določajo SON. EZ-1 ter na njegovi podlagi sprejeti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL namreč določata prioritetno uporabo (vrstni red) energentov, v katerem ima sistem daljinskega ogrevanja prednost pred pridobivanjem energije iz geotermalne in hidrotermalne energije s toplotnimi črpalkami. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je z določbami SON in Odloka določen dodatni pogoj za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja, ki v tej zadevi ni izpolnjen.
  • 760.
    VSL Sklep Cst 56/2026
    17.3.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00091534
    ZFPPIPP člen 233, 233/9.
    predujem - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - razbremenilni razlogi
    Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka, ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
  • <<
  • <
  • 38
  • od 50
  • >
  • >>