ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 19.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Predlagatelj je umaknil predlog, pri čemer ni navajal, da je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, zato je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka.
Postopek v kolektivnih delovnih sporih ureja ZDSS-1, če pa sledni določenega vprašanja ne ureja, se uporabljajo določbe ZPP (19. člen ZDSS-1) in ne ZNP.
neupravičena obogatitev - kondikcija - vinjeta - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Ker je prikrajšanje na strani upnika ena od predpostavk za utemeljenost kondikcijskega zahtevka, ki morajo biti izpolnjene kumulativno (poleg prikrašanja so predpostavke še neobstoj temelja izpolnitve, obogatitev na strani pridobitelja in medsebojna vzročna zveza med obogatitvijo in prikrajšanjem), je zahtevek neutemeljen že zato, ker tožnika z ugotovljenim izpolnitvenim ravnanjem nista bila prikrajšana, kakor je povsem pravilno presodilo že sodišče prve stopnje.
ZNP-1 člen 140, 145, 156. SPZ člen 70, 70/3. ZIZ člen 210. ZPP člen 8, 324.
delitev nepremičnine v solastnini - civilna delitev stvari - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička - delitev parcel - odlog delitve stvari - pravica do doma
Drži, da zaradi delitve parcel v manjšem delu ne gre več za iste nepremičnine, saj so te glede na sklep o civilni delitvi zmanjšane za 46 m2, vendar pa glede na samo transparentnost delitve in soglasje vseh solastnikov ni videti razlogov, zakaj bi bilo treba ponovno presojati o načinu delitve solastnine.
Pravica do doma ni absolutna pravica in z njo nasprotna udeleženka ne more posegati v pravice predlagateljev na način, da do delitve solastnine sploh ne bi moglo priti oziroma bi bila dejansko odložena za nedoločen čas. S tem bi bila njihova solastninska pravica izvotljena, pa tudi kogentna norma 70. člena SPZ (delitev solastnine) bi povsem izgubila pomen, kar je glede na splošno pravno varnost nedopustno.
Tožnik uveljavlja izplačilo dela pokojnine po določbah ZPIZ-2. Izplačilo dela pokojnine je bilo uvedeno šele z novelo ZPIZ-2B. Višina zneska je odvisna od višine starostne pokojnine, ki bi šla tožniku v času, ko uveljavlja izplačilo dela pokojnine. Toženec je zadevo utemeljeno najprej presojal po 27. členu ZPIZ-2, torej ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Višina pokojninske osnove pa je bila izračunana po določbi 30. člena ZPIZ-2.
ZDR-1 člen 33, 35, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. URS člen 22. ZPP člen 226, 226/1, 226/3.
pravica delavca do zagovora - neizvedba zagovora - pisna seznanitev - vročitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor - denarno povračilo namesto reintegracije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - dokazni predlog - pridobitev listine - poizvedbe sodišča - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Zaradi kršitve drugega odstavka 85. člena ZDR-1 je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, saj toženka ni tožnika predhodno pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovora. Opustitev zagovora pomeni izjemo, ki jo je treba razlagati restriktivno.
Toženka ni niti trdila niti dokazala, da je kakršnekoli poizvedbe sama neuspešno opravila. Ker ni zadostila svojemu bremenu iz tretjega odstavka 226. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti poizvedb namesto nje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00082729
DZ člen 189, 197. ZZZDR člen 132. ZPP člen 224.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - zvišanje preživnine - odpoved pravici do zvišanja preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - povečane potrebe otroka - starost otroka - višina dohodkov - skrb za otroka - ugotavljanje potreb - formalna dokazana pravila - porazdelitev preživninskega bremena - začetek obveznosti za plačilo preživnine - poravnava zapadlih obveznosti
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča, ki ga je našlo v določbi 197. člena DZ. Ta omogoča, da se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določena preživnina, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Preživnino se določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Sprememba enega od pravno relevantnih dejavnikov pa lahko poruši omenjeno ravnovesje. V tem primeru zakon dopušča poseg v že določeno preživnino in s tem v izvršilni naslov. Spremembo preživnine utemeljujejo le bistveno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
Sodišče je v obravnavanem primeru takšne okoliščine ugotovilo. Povečanje potreb otrok, višji dohodek očeta in skrb še za enega otroka ter odsotnost stikov med očetom in predlagateljema utemeljujejo ugotovitev o bistveno spremenjenih okoliščinah.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obrazložitev odpovednega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - potreba po delu - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka ni navedla konkretnih dejanskih okoliščin, ki naj bi utemeljevale prenehanje potrebe po delu tožnika. Iz odpovedi sploh ni mogoče razbrati dejanske vsebine ekonomskega ali organizacijskega razloga niti kako je to vplivalo na potrebo po delu tožnika pri toženki.
izvršba zaradi izterjave preživnine - ugovorni razlog - življenjska skupnost - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost sodišča na izvršilni naslov - dogovor
Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost po tem, ko je enkrat že razpadla, bodisi kot zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog, v kolikor že pred ponovno vzpostavitvijo obstaja izvršilni naslov za plačevanje preživnine. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. Razlog za pravno veljavni ugovor prenehanja terjatve je lahko le nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka. Tako obstoj zunajzakonske skupnosti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. Zato so tudi vse pritožbene navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje o neobstoju izvenzakonske skupnosti, pravno nerelevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati.
Lastnost reprezentativnosti ima lahko le sindikat, ki izpolnjuje pogoje, kumulativno določene v 6. členu ZRSin. Sindikat, ki naknadno preneha izpolnjevati pogoje iz citirane določbe ZRSin, nima več materialnopravnega upravičenja za lastnost statusa reprezentativnosti oziroma za izvrševanje posebnih pravic, ki so vezane na ta status. Navedeno se mora odraziti tudi v formalnopravni ureditvi statusa sindikata, saj za nadaljnje ohranjanje veljavnosti odločbe ministra, s katero je bila v preteklosti določena reprezentativnost sindikata, ni več podlage v 6. členu ZRSin. Dopuščanje, da sindikat ohranja status reprezentativnosti, čeprav ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena ZRSin, bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem pravne varnosti delodajalca, ki je dolžan posebne pravice, ki izvirajo iz statusa reprezentativnosti, priznavati le dejansko reprezentativnemu sindikatu, ne pa vsakemu sindikalnemu združenju. Za primer delodajalčevega neizpolnjevanja nekaterih posebnih pravic, ki pripadajo sindikatu v posledici njegove reprezentativnosti, je nenazadnje predpisano tudi denarno kaznovanje delodajalca in njegove odgovorne osebe (npr. tč. 1, 7, 14 prvega odstavka 217.a člena ZDR-1).
Iz ZRSin ne izhaja, da je pridobljeni status reprezentativnosti trajen. Lastnost reprezentativnosti je namreč opredeljena z obstojem kumulativnih pogojev, ki so našteti v 6. členu ZRSin, kar obenem pomeni, da že zaradi neobstoja enega od teh pogojev lastnosti reprezentativnosti ni (več). Vendar pa pravna ureditev statusa reprezentativnosti sindikata ni popolna. Ni namreč urejen postopek preverjanja, ali sindikat, ki mu je bila s pravnomočno odločbo državnega organa podeljena reprezentativnost, zanjo še vedno izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, oziroma postopek, v katerem bi se ugotovilo, da sindikat zaradi naknadnega neizpolnjevanja pogojev ni več reprezentativen. V tem delu je zato podana pravna praznina, ki jo je glede na to, da pravnomočni upravni akt o priznanju reprezentativnosti posega tudi v pravno sfero delodajalca, treba zapolniti na način, da je ustrezno varovan tudi položaj delodajalca. Za nasprotno stališče ni nobenega stvarno utemeljenega in razumnega razloga. Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere; če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi; pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede (drugi odstavek 3. člena ZS). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za rešitev obravnavanega predloga kot najbolj podobna upoštevna pravna ureditev, ki je predpisana za postopek določanja reprezentativnosti.
Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba predlagatelju, ki je v postopku pred nasprotno udeleženko navajal, da je največji delodajalec v dejavnosti, v kateri ima sindikat A. priznano reprezentativnost, in ki je izpostavljal posledični pomen kolektivnega pogajanja z njim, pomen že citiranega 10. člena ZDR-1 …, priznati aktivno legitimacijo za sprožitev postopka preverjanja reprezentativnosti sindikata A. pred upravnim organom. Minister za delo je tovrstno vlogo predlagatelja zato napačno zavrgel s sklicevanjem na pomanjkanje te legitimacije, zaradi česar je treba predlagatelju priznati tudi nadaljnjo aktivno legitimacijo za vložitev kolektivnega delovnega spora glede dela predloga, v katerem zahteva odpravo sklepa ministra za delo z dne 27. 2. 2024. V tem delu in posledično tudi glede stroškovne odločitve je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (prvi odstavki 274., 339. in 354. člena ZPP; 3. točka 365. člena ZPP) in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje, ki je o predlogu dolžno odločiti meritorno.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 10, 20, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 98, 99, 100, 101, 102, 103. ZPP člen 213, 213/2, 227, 287, 287/2. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 4. URS člen 22. ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija podjetja - zavrnitev dokaznega predloga - postopek za določitev trajno presežnih delavcev - pristojna oseba za podajo odpovedi
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, temveč zgolj tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev. Dejstvi, da po reorganizaciji gasilska enota izvaja enake naloge in da se število oziroma obseg nadur gasilcev ni zmanjšal, namreč nista odločilni za presojo zakonitosti odpovedi tožniku.
Izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala pristojna oziroma pooblaščena oseba, tj. prokuristka toženke, saj je za to imela pisno pooblastilo zakonitega zastopnika toženke.
Predmet odpovedi iz poslovnega razloga ni bila sprememba obsega dela gasilske enote pri toženki, temveč sprememba dela tožnika, ki se pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ne opravlja na enak način, zaradi česar je postalo njegovo delo (vodenje organizacijske enote) nepotrebno.
ZPND člen 19, 21, 22a, 22a/8. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5.
stroški v nepravdnem postopku - postopek po ZPND - zavrnitev predloga - neutemeljeno povzročeni stroški - krivdno povzročeni stroški postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - sodna praksa - žrtev nasilja v družini - zloraba postopka - sprememba odločitve
Kot krivdno povzročene stroške šteje sodišče tudi stroške izjalovljenega postopka, ki za udeležence ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so krivdno povzročeni stroški tudi tisti, ki so bili povzročeni po nepotrebnem.
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih bruto zneskov.
Tako KPP kot ZDR-1 v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi.
ZJU člen 5. ZDR-1 člen 42. ZSPJS člen 2, 2-13. ZDSS-1 člen 6.
plačilo razlike v plači - dejansko opravljanje dela - opravljanje del drugega delovnega mesta - akt o sistemizaciji delovnih mest - kolektivni delovni spor - presoja zakonitosti splošnega akta delodajalca - policija
Ni mogoče šteti, da zaposleni opravlja delo drugega (višje vrednotenega) delovnega mesta, če opravlja delo svojega delovnega mesta, ki pa je enako delu drugega sistemiziranega delovnega mesta pri delodajalcu. S tem tožnik po vsebini nasprotuje sistemizaciji delovnih mest, ki za enako delo na dveh različnih delovnih mestih predvideva različno plačilo, kar pa ne more biti predmet individualnega delovnega spora.
stroški postopka - delni uspeh v postopku - delni umik tožbe
Umik tožbe ni bil posledica izpolnitve toženke, zato je pravilna odločitev, da mora tožnica za umaknjeni del zahtevka toženki povrniti stroške postopka. Glede na delež umaknjenega dela zahtevka (44 %) in pavšalne navedbe tožnice ni razumnih, življenjsko sprejemljivih razlogov za odločitev, da bi morala toženka tožnici povrniti celotne stroške postopka. Tožnica prav tako neutemeljeno navaja, da je s svojim zahtevkom uspela po temelju, saj je tožbo delno umaknila zaradi neutemeljenosti zahtevka, tudi sicer pa ni podlage za odmero stroškov posebej glede na uspeh po temelju in posebej po višini.
odločanje o stikih z otrokom - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - kršitev temeljnih procesnih pravic
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljne postopkovne pravice, saj je v pretežnem delu sledilo navedbam predlagateljice o neprimerni vzgoji nasprotnega udeleženca, brez da bi udeleženca postopka zaslišalo ali se vsaj izreklo v zvezi z njegovim dokaznim predlogom za zaslišanje, pri tem pa tudi ni navedlo, zakaj ni sledilo mnenju CSD, ki ga je sicer v obrazložitvi sklepa korektno povzelo.
državna štipendija - mirovanje štipendijskega razmerja - Zoisova štipendija
8. člen ZŠtip-1, ki je veljal v spornem obdobju, ne izključuje, da bi tožnica namesto ene štipendije (ki miruje zaradi neizpolnjevanja z zakonom določenih pogojev), prejemala drugo štipendijo (državno štipendijo), če seveda za državno štipendijo izpolnjuje z zakonom določene pogoje.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11/1, 14, 20, 20/1, 30, 30/3. ZIUZDS člen 29, 29/1, 30, 30/1, 59, 59/3, 59/5,. DZ člen 183, 184. ZUPJS člen 3, 3-5, 10, 12, 12/2, 12/2-4, 30, 30/1. URS člen 14. ZPIZ-2 člen 7, 7-12, 57, 57/1,. ZDSS-1 člen 63. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 23, 29. ZZVZZ člen 20.
ustavnoskladna razlaga zakona - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - preživnina - družinska pokojnina - ugotavljanje višine lastnega dohodka
Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prepozna pritožba zoper sklep sodišča
Kljub prevladujočemu stališču v sodni praksi, da nabor kriterijev za odmero denarnega povračila po določbi drugega odstavka 118. člena ZDR-1 ni hermetično zaprt in omogoča upoštevanje drugih okoliščin primera, ki bi se izkazale za relevantne, med te po presoji sodišča druge stopnje ne morejo spadati v pritožbi izpostavljene okoliščine tožnikove nesorazmerno visoke plače glede na njegovo izobrazbo, ki naj bi jo direktorju toženke prikrival, kakor tudi ne dejstvo, da naj bi si tožnik sam določal variabilni del plače.