CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065106
OZ člen 83, 921, 953, 953/1, 965, 965/1. ZPP člen 155. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 18, 18/2.
premoženjsko zavarovanje - zavarovanje odgovornosti - zavarovalni primer - odgovornost zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovalnega kritja - direktna tožba - odgovornost imetnika domače živali - ugriz psa - razlaga pogodbe - stroški potrebni za pravdo - povrnitev potnih stroškov - najcenejše prevozno sredstvo
Tožnica se opira na določila OZ o razlagi pogodb, in sicer na 83. člen OZ, ki določa, da je treba pri pogodbah, ki jih pripravi ali predlaga ena pogodbena stranka, nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Tožnica in toženka sploh nista v pogodbenem razmerju in razlaga se le nejasna določila. Določila o omejitvi zavarovalnega kritja toženke v Splošnih pogojih so jasna: za škodo, ki jo utrpijo osebe, ki pridejo k zavarovancu na obisk, je zavarovalno kritje omejeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064709
OZ člen 83, 120, 169, 171, 280, 943. ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-14, 351. ZOZP člen 18. ZDoh-2 člen 27. ZDavP-2 člen 48, 57. ZPSV člen 6. ZZVZZ člen 48.
V skladu s 27. členom ZDoh-2 se od odškodnine za nepremoženjsko škodo dohodnina ne plačuje, kar pa ne velja za odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgubljenega zaslužka. Za povrnitev premoženjske škode se uporablja načelo popolne odškodnine (primerjaj 169. člen OZ), ki veleva, da se z izplačilom odškodnin na premoženjskem področju oškodovanca vzpostavi premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve. To pomeni, da mora odgovorna oseba poleg odškodnine, ki jo oškodovanec dejansko prejme v svoje razpolaganje, v imenu in v dobro oškodovanca ter v svoje breme plačati tudi davčne in druge javnopravne obveznosti, če za izplačano vrsto odškodnine obstaja dolžnost njihovega plačila.
Davčna obveznost nastane šele v trenutku izplačila dohodka. To pomeni, da obveznost plačila davčnega odtegljaja nastane šele, ko dolžnik v korist upnika dejansko izvrši plačilo na podlagi izvršljive sodbe, s katero je prisojen obdavčljiv dohodek in to glede na predpis, ki ureja obremenitev takega dohodka z davki in prispevki, ki velja v času izplačila. V času sodnega odločanja o odškodnini obveznost obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z odškodnino še ni nastala, saj odškodnina upniku še ni bila dosojena niti izplačana.
Pravdno sodišče ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgube na dohodku ne sme odšteti zneska akontacije dohodnine, ampak mora tožniku prisoditi celoten znesek odškodnine zaradi izgube dohodka. Toženka bo nato ob plačilu sama odločila, po kakšni stopnji bo obračunala akontacijo davka, tožnik pa bo lahko, če bo menil, da je bil plačan previsok davek, uveljavljal pravno varstvo po ZDavP-2.
Sodna praksa v zvezi s pravilnim oblikovanjem zahtevka v primeru, ko je odškodnina za premoženjsko škodo podvržena davčnim obremenitvam, je znana že nekaj let, vendar še vedno ni povsem poenotena. Četudi bi glede na povedano težko zaključili, da gre za presenetljivo pravno podlago v smislu drugega odstavka 351. člena ZPP, pa je dejstvo, da so v konkretni zadevi te pomembne materialnopravne vidike prezrli tako sodišče kot tudi obe stranki (obe sta bili zastopani po pravnih strokovnjakih). Zato sedaj v smislu 286.a člena ZPP na ta vidik opozarja pritožbeno sodišče, kar hkrati pomeni, da bosta imeli v ponovljenem postopku stranki v zvezi s tem pravnim vidikom še možnost podati morebitna dodatna pravna naziranja.
Bruto plača je dejansko breme delodajalca za plačilo, torej celotni znesek, ki ga mora delodajalec plačati različnim prejemnikom (delojemalcu in različnim državnim organom). Plača ali dohodek je bruto plača, zmanjšana za prispevke, neto plača pa je plača ali dohodek, zmanjšana za akontacijo dohodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00064426
ZZVZZ člen 15, 15/1-22, 24. ZPP člen 443, 443/1.
plačilo zavarovalne premije - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja - mirovanje - notifikacijska dolžnost
Zakon ne določa, da ZPKZ oziroma organ, kjer se prestaja pripor, o tem obvesti tožnico (zavarovalnico), pač pa obvesti zgolj Zavod za zdravstveno zavarovanje. Obvestilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ga obvesti zavod, v katerem se prestaja pripor, ni obvestilo tožnice. Pravilno je zato zavzelo stališče, da je bilo na tožencu breme (notifikacijska dolžnost), da o tej okoliščini sam obvesti zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno prostovoljno dopolnilno zavarovanje, torej tožnico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064270
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 963, 963/1.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - viličar - nevarna stvar - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepravilno parkiranje
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje res trdila, da osebna vozila v del logističnega centra, kjer je prišlo do nezgode, nikoli ne vozijo, vendar s to trditvijo ni zadostila standardu nepričakovanosti dejanja oškodovanca in nepreprečljivosti posledic dejanja oškodovanca, ki bi lahko predstavljalo oprostitveni razlog za izključno oprostitev odgovornosti tožene stranke na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo pomen rizika povečane nevarnosti, ki izvira iz uporabe nevarne stvari (vzvratne vožnje viličarja), in stopnjo nepazljivosti voznice vozila Peugeot tip 308, ki je osebno vozilo parkirala na dostavni poti, ki ni namenjena parkiranju osebnih vozil, ter po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da prispevek voznice vozila, zavarovanega pri tožeči stranki, znaša 50 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064005
ZOZP člen 1a, 15. OZ člen 153, 153/2.
škodni dogodek - nepremoženjska in premoženjska škoda - delovna nesreča - pravo EU - enotna uporaba prava - nevarna stvar - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - uporaba motornega vozila - razbremenilni razlogi - soprispevek oškodovanca - krivdna odgovornost - povzročitev lahke telesne poškodbe - previsoka denarna odškodnina - znižanje odškodnine - pravično zadoščenje - intenziteta in trajanje strahu - dokaz s sodnim izvedencem
S harmonizirano uporabo evropskih direktiv in sodne prakse s področja obveznega zavarovanja civilnopravne odgovornosti pri uporabi motornih vozil se pojem uporabe vozila širi in pokriva rizike tudi izven prometa, vse s ciljem varstva oškodovancev pred škodami, ki jih povzročijo motorna vozila.
V sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca. Ker bi zavarovanec toženke prisotnost šoferja tovornjaka, na katerega se je blago nakladalo, na območju nalaganja nedvomno lahko pričakoval, pogoji za popolno oprostitev objektivne odgovornosti niso izpolnjeni.
ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064683
OZ člen 168, 179, 243, 949, 953. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 1/1.
plačilo zavarovalnine - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - kasko avtomobilsko zavarovanje - premoženjska škoda - poškodba vozila - višina materialne škode - ocena škode - odmera po cenah ob izdaji sodne odločbe - nepremoženjska škoda - telesne poškodbe - nateg vratnih mišic - strah - odmera nepremoženjske škode - zavarovalni pogoji - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev zavarovalnega kritja - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odmera pravične odškodnine - odvetniški stroški - nagrada za narok v ponovljenem postopku - prvi narok za glavno obravnavo
Določilo drugega odstavka 168. člena OZ, na katerega se sklicuje v obrazložitvi sodišče prve stopnje, je namenjeno predvsem varovanju koristi oškodovanca, da ta ne bi bil prikrajšan zaradi padca vrednosti denarja od trenutka zapadlosti odškodninske obveznosti do trenutka, ko mu je prisojena odškodnina pred sodiščem prve stopnje. Da bi bile cene za popravilo avtomobila pred 11-timi leti višje, tožnik niti ne navaja niti ne predloži dokazov, da je avto popravil. Zato pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov, da je odškodnina za škodo na avtomobilu pravilno odmerjena po cenah ob izdaji sodne odločbe.
Odmerjena odškodnina v višini 1.000,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je primerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064437
OZ člen 131, 131/1, 299, 378, 921, 922, 922/1, 942. ZPP člen 212, 313, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 3210, 6002.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - pobeg rib - povzročitev škode - plačilo zavarovalnine - podlage za odgovornost - dokazi in izvajanje dokazov - dokazno breme - pritožbene novote - ničnost pogodbenih določil o izgubi pravice - povrnitev stroškov postopka - stroški postopka v ponovljenem postopku - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - nagrada za narok v ponovljenem postopku - nagrada za pritožbo
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker tožeča stranka, na kateri je bilo trditveno in dokazno breme o obstoju zavarovalnega primera in vzročne zveze med zavarovalnim primerom in zatrjevanim obsegom škode, slednjega ni zmogla.
Dokazno breme o obstoju zavarovalnega primera je, kot je že bilo pojasnjeno, na tožeči stranki. Šele uspeh dokazovanja tožeče stranke, ki je nosila dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, bi prevalil procesno dokazno breme na drugo stranko, ki bi morala potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00063592
ZPP člen 105b, 105b/3, 112, 112/1. OZ člen 131.
pritožba poslana po faksu - zavrženje pritožbe - mokra in spolzka tla - krivdna odškodninska odgovornost - potrebna skrbnost - pazljivost pri hoji - pogodbeno zavarovanje - valorizacija zavarovalne vsote - obstoj dogovora o valorizaciji
Kot vlogo, ki je oddana neposredno pri sodišču, je treba šteti tudi vlogo, ki jo je stranka poslala sodišču z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije (po faksu). V tem primeru je vloga pravočasna, če je na sodišču prejeta pred potekom roka. Riziko stranke pa je, ali bo sodišče vlogo res pravočasno prejelo.
Zavarovanka toženke je krivdno odgovorna za nastali škodni dogodek, saj ni pospravila stekla, ki je ležalo na tleh in zato poškodovalo tožnika, ko je padel po tleh.
Čeprav je bil tožnik prostovoljno na obisku v zasebnem objektu in je zavarovanki toženke tudi prostovoljno priskočil na pomoč, ni mogoče zaključiti, da je s tem pristal na škodne posledice ali kakorkoli neskrbno ravnal in prispeval k nastanku škode. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožnik zaradi nujnosti posredovanja ni mogel predvideti, da bodo tudi tla spolzka in da bi zaradi tega lahko padel. Zato mu ni mogoče očitati, da ni ravnal s potrebno pazljivostjo pri hoji.
Ker gre za pogodbeno zavarovanje, bi morala biti valorizacija zavarovalne vsote dogovorjena s pogodbo, da bi se lahko upoštevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064035
OZ člen 942, 943, 950, 950/1.
škodni dogodek - odprava škode - zahtevek za povračilo škode - premoženjska škoda - stroški popravila - materialna škoda na vozilu - splošni pogoji - zavarovalna pogodba - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - servis vozila - pogodbeni dogovor - izbira izvajalca - zapisnik o ogledu - ocena škode - običajna cena - urna postavka za opravljeno delo - predložitev računa za popravilo vozila - trditveno in dokazno breme - dokaz s sodnim izvedencem - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke
Med pravdnima strankama je bilo dogovorjeno, da je izbira izvajalca in načina popravila vozila prepuščena zavarovalnici. Določba o izbiri je jasna. Toženka je tista, ki ima pravico izbrati izvajalca, ki bo popravil škodo, h katere povrnitvi se je zavezala z zavarovalno pogodbo. Zaradi določbe o izbiri tožnik ni bil povsem svoboden in prost pri izbiri izvajalca in načina odprave škode, ampak je moral v tem delu slediti navodilom toženke.
Tožnik je uveljavljal strošek novih originalnih delov. Skladno z dokaznim bremenom, bi moral tožnik takšen strošek tudi izkazati.
Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi višina škode in se izvajajo dokazi v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Vendar je takšna metoda izračuna uporabljiva le v izjemnih primerih.
Povedano pomeni, da zakon razlikuje med zavodi za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ostalimi posrednimi oškodovanci (kot je tožeča stranka), ki na podlagi določb ZOZP nimajo pravice do povrnitve škode od avtomobilskih zavarovalnic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00063232
OZ člen 131. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 19.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - dokazovanje z izvedencem - nepristranskost izvedenca - strokovna napaka pri zdravljenju - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - pojasnilna dolžnost zdravnika - pravdni stroški stranskega intervenienta - standard obrazloženosti
Dejstvo, da se zdravniki srečujejo na raznih kongresih, pri čemer pa – kot zatrjuje izvedenec – ne gre za prijateljska srečevanja, ne izkazuje izvedenčeve pristranskosti in ne narekuje dokazovanja z novim izvedencem iz tujine. Pritožnik bi moral nanizati konkretnejše okoliščine, ki bi pri izbranem izvedencu nakazovale na okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Za postavitev novega izvedenca se mora vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev. V pritožbi niso ponujeni niti indici, ki bi kakorkoli nakazovali na doktrinarno nepravilnost izvedenskega mnenja oz. na morebitne napake. Zato razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev ni vzpostavljen.
odgovornost projektanta in izvajalca za škodo - zavarovanje odgovornosti - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - razlogi za izključitev odgovornosti - vzročna zveza - pravila stroke - strokovna napaka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil projekt skladen z zakonskimi predpisi, ker je projektant izdelal načrte za predmetni objekt v skladu s pravili stroke in pri tem upošteval vse projektne pogoje, izdane za potrebe izdelave projekta za gradbeno dovoljenje, ni pa upošteval posebnih navodil iz geotehniškega poročila, ki je predvidevalo izgradnjo obodne drenaže. Pravilno je zaključilo, da projektant zato, ker v svojem projektu ni upošteval geotehniškega poročila, ni kršil splošnih pravil, predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb drugih organov, niti ni šlo za kršitev pogodbene obveznosti, temveč za strokovno napako projektanta.
ZPP člen 185, 185/1, 187, 187/1, 192, 192/1, 192/2.
subjektivna razširitev tožbe - razširitev tožbe na novega toženca - naknadno sosporništvo - eventualno sosporništvo - privolitev novega toženca - nova tožba - subjektivna sprememba tožbe
Tožnica bi na podlagi prvega odstavka 192. člena ZPP s tožbo lahko zajela obe toženki tako, da bi zahtevala, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti drugi toženki, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti prvi toženki (eventualno sosporništvo). A takšna zahtevka bi morala postaviti že v tožbi. Drugi odstavek 192. člena ZPP sicer omogoča, da se kasneje, do konca glavne obravnave, tožba razširi na novega toženca, a je za naknadno sosporništvo potrebna njegova privolitev.
Če razširitev tožbe vsebuje vse sestavine tožbe, se ob izrecnem tožničinem predlogu (za primer, da sodišče spremembe oziroma razširitve tožbe ne bi dovolilo) takšna razširitev tožbe lahko šteje kot nova tožba zoper to (novo) toženko.
Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da bi morala biti tožnica pri hoji še toliko bolj skrbna, ker je po sporni poti redko hodila. Ker je šlo za asfaltirano pot namenjeno pešcem, je bilo povsem normalno, da sredi nje ni mogla pričakovati ostankov količkov. Če bi kaj takega lahko pričakovala, potem bi bil mogoč očitek, da bi morala biti pozorna na tla, po katerih je hodila – podoben je namreč lahko očitek pri hoji ob robu cestišča, kjer so manjše udrtine nekaj povsem pričakovanega. Ravno iz tega razloga je sodišče za drugi škodni dogodek tožnici upravičeno pripisalo 20 % soprispevek. Ker je po sporni poti leto pred tem že šla in se takrat spotaknila ob ostanka količkov, bi morala biti na isti poti bolj pozorna, saj bi se lahko zgodilo, da štrclja količkov še ne bi bila odstranjena – kar se je na koncu tudi potrdilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00066394
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-6.
regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic - dokazno breme
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, t.j., da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe in posledično izgubo zavarovalnih pravic; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca, t.j. toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, da ni kriv za obstoj okoliščine iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev tožeče stranke, da ni vzročne zveze med to okoliščino in nastalo prometno nesrečo2 in škodo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje, da bi toženec lahko zmanjšal tveganje za nastanek nezgode, če bi mu na zadnjem delu prikolice gorele pozicijske luči, saj bi tako omogočil voznikom, da bi traktorsko prikolico zaznali na večji razdalji, pa tudi, da bi to tveganje lahko zmanjšal tudi, če bi imel na zadnjem delu prikolice nameščen enakostranični trikotnik s prisekanimi vogali, katerega notranja površina je rdeče fluorescentne barve, zunanji pasovi pa so rdeče barve in odsevni, širina in višina pa znašata 365 mm, ki se uporablja za označevanje počasnih vozil, saj so takšni trikotniki dobro odsevni in jih je mogoče zaznati ponoči že z večje razdalje. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah in zaključkih sodišča prve stopnje pa je pravilen tudi materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da sta, poleg vožnje s prižganim žarometom za osvetljevanje okolice, tudi okoliščini, ki predstavljata tehnično hibo toženčevega vozila, bistveno prispevali k nastanku nezgode oziroma drugače povedano, da je tudi tehnična neizpravnost toženčevega vozila v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom nezgode in posledično škode, ki jo je v njej utrpel motorist A. A.
Sodišče sodišče prve stopnje je povsem pravilno uporabilo materialno pravo t.j. določilo 1. odstavka 6. člena OZ, ko je zaključilo, da bi moral toženec, da bi zadostil potrebni skrbnosti voznika traktorja, pred vsako vožnjo po prometni cesti preveriti, ali pozicijske luči na prikolici delujejo, sploh z ozirom na dejstvo, da prikolica ni bilo njegova, da bi moral v konkretnih okoliščinah tega primera, ko se je po priklopu prikolice na traktor toženec pripeljal na zbrano mesto na polju zaradi spravila koruze in se po koncu nalaganja, ki je po pritožbenih navedbah trajalo cca 10 - 15 minut, odpeljal s polja, to storiti ne le v trenutku izposoje oziroma priklopa prikolice na traktor, temveč vsakokrat preden je zapeljal na prometno cesto, torej tudi v primeru, ko je končal z delom na polju ter zapeljal na regionalno cesto, kjer je nato prišlo do prometne nesreče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00062156
ZPP člen 7, 212.
zavarovalna pogodba - zavarovanje prevozniške odgovornosti - posebni pogoji zavarovanja - plačilo zavarovalne premije - obračun premije - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - pravica stranke do izjave - prepozna dopolnitev pritožbe - sklicevanje na sodno prakso
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da bi morebitno znižanje premijske stopnje na podlagi škodnega rezultata v skladu z 2. členom Posebnih pogojev, ki bi se moralo uporabiti že pri akontacijskem računu za leto 2019, morala zatrjevati in dokazati tožena stranka, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist, ter da tožena stranka zgolj z zanikanjem navedb tožeče stranke, da je imela slab škodni rezultat, in zatrjevanjem, da prvič vidi svojo škodno kartico, tega bremena ni zmogla.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine - odklonitev izplačila zavarovalnine - splošni zavarovalni pogoji - obveznosti zavarovanca - nastop zavarovalnega primera - tatvina vozila - predložitev izročenih ključev vozila ob prijavi zavarovalnega primera - pogodbena domneva - izguba zavarovalnih pravic - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Višje sodišče ne sledi tožnikovemu naziranju, da niti ni bil dolžan konkretno pojasnjevati okoliščin, zaradi katerih ni predložil obeh ključev. Določila Splošnih pogojev vzpostavljajo domnevo zavrnitve zahtevka za plačilo zavarovalnine iz uresničitve zavarovalnega rizika tatvine vozila, če ob vložitvi zahtevka niso priloženi vsi originalni in rezervni ključi. Sodišče prve stopnje je, ob upoštevanju sodne prakse na tem področju, pojasnilo, da gre sicer za izpodbojno domnevo, vendar je breme izpodbijanja na zavarovancu. Skope navedbe gredo tako nedvomno v škodo tožniku - zavarovancu, ki mora dokazati nastop zavarovalnega primera.
razveljavitev zavarovalne pogodbe - ugovor zastaranja - kršitev pogodbe - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - mandatna pogodba z detektivsko agencijo - zamolčanje dejstev - nevarna športna dejavnost - gorsko kolesarjenje (downhill)
Toženec je trdil, da je tožnica za gorsko kolesarjenje vedela že od sklenitve pogodbe dalje, ker je zavarovalni agent poznal toženca in je vedel, da se ukvarja s tem športom. Izvedeni dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da zavarovalni agent ni vedel, da se toženec ukvarja s športom, in je zato utemeljeno zaključilo, da je tožnica šele s prejemom detektivskega poročila izvedela, da se je toženec že več let pred sklenitvijo pogodbe ukvarjal z gorskim kolesarjenjem. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bilo prvo vprašanje, na katerega je toženec odgovoril nikalno, postavljeno enostavno in zelo na splošno: "Ali se ukvarjate s športom na zemlji, v vodi ali v zraku? In če da, s katerim". Izkustveno nelogično bi bilo takšno vprašanje razumeti, kot da je treba nanj odgovoriti pritrdilno le, če se stranka ukvarja z nevarnim športom. Še posebej, ker temu sledi vprašanje o rizičnih športih, na katerega je toženec prav tako odgovoril nikalno.
Detektivska pogodba ima naravo pogodbe o naročilu (mandatna pogodba). Vendar pooblastilo stranke dano detektivski agenciji nima enake narave kot pooblastilo pooblaščencu v pravdnem postopku. Iz same narave pogodbe ne izhaja in tudi zakon ne določa, da naj bi se štelo, da se v trenutku seznanitve detektivske agencije z določenim dejstvom domneva, da se je s tem podatkom seznanil tudi pooblastitelj.
zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme - padec - obisk na domu - dokazovanje - mokra tla - nesreča - skrbno ravnanje - ravnanje s potrebno skrbnostjo
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je zavarovanka toženke ravnala običajno oziroma povprečno skrbno, saj od zasebnika ni mogoče zahtevati, da bo vselej opozarjal obiskovalce na (zgolj) mokre, a ne mastne ali namiljene, ploščice, zato toženkini zavarovanki ni mogoče očitati protipravne opustitve dolžnostnega ravnanja. Zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za nesrečno naključje, za katero ni mogoče nikomur pripisati odgovornosti, je pravilno.