OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071218
OZ člen 179, 182, 299, 299/1. ZOZP člen 20a, 20a/1. ZPP člen 216.
odškodninska odgovornost – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – odločitev o stroških – uspeh v postopku – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnik zahteva odškodnino od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornost, zato je pri odločanju o začetku teka zamudnih obresti treba upoštevati določbe 20.a člena ZOZP o trimesčnem roku za izpolnitev obveznosti.
zavarovalna pogodba - avtomobilsko kasko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - požig vozila - škoda zaradi požiga - zavarovalni primer
Ob tem, ko je v Splošnih pogojih med splošnimi izključitvami izrecno navedeno, da zavarovalnica ne krije škode nastale zaradi požiga ali eksplozije in da niso krite škode, ki so posledica zlonamernih dejanj in ko je v primeru nastanka škode zaradi požara z razvojem plamena izrecno navedeno, da ni krita škoda, ki nastane zaradi zlonamernega dejanja, ni mogoče govoriti o nejasnosti določil zavarovalne pogodbe. Ker v konkretnem primeru ne gre za nejasna pogodbena določila, se pritožnik neutemeljeno zavzema za razlago le-teh v korist šibkejše stranke.
plačilo zavarovalnine – osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – splošni pogoji za zavarovanje – nastop zavarovalnega primera – nezgoda – napad (stisnjenje) bikov – trditveno in dokazno breme – vzročna zveza med dogodkom in nastalo posledico – mejni prag zadostne verjetnosti pri dokazovanju vzročne zveze
Pri dokazovanju nastopa zavarovalnega primera mora biti vzročna zveza med nezgodo in posledico dokazana z verjetnostjo, ki sta jo pogodbenika dogovorila.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0071166
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 34, 34/1, 38. ZVCP-1 člen 24, 24/1, 24/2, 30, 30/1, 30/2, 32, 32/7, 32/7-d, 61, 61/1, 61/2, 61/8.
škodni dogodek - prometna nesreča - povzročitelj prometne nesreče - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - pravila cestnega prometa - kršitev cestnoprometnih predpisov - teža kršitve - motorno kolo - prekoračitev hitrosti - štirikolesnik - vožnja pod vplivom alkohola - vključevanje v promet z neprednostne ceste - neregistrirano vozilo - nezavarovano vozilo - soprispevek - načelo defenzivne vožnje - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škoda na vozilu - potni stroški - tuja pomoč - izgubljeni zaslužek - denarna renta - odgovornost zavarovalnega združenja
Vprašanje koncentracije alkohola v krvi voznika in njenega vpliva na konkretne psihofizične sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, je strokovne narave, ki se dokazuje oziroma ga sodišče ugotavlja z izvedencem sodnomedicinske stroke. Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva. Zato tudi niso predmet trditvenega bremena.
Drži sicer pritožbena navedba, da ima pri tehtanju kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti običajno večjo težo kršitev pravila o prednosti. Vendar to velja le, če ni posebnih okoliščin, ki kažejo, da so za nastanek nesreče odločilnejše druge okoliščine, kot je primer v obravnavani zadevi. Glede na težo kršitev cestnoprometnih predpisov obeh udeležencev prometne nesreče, ob upoštevanju okoliščin na tožnikovi strani, ki so predstavljale pretežni vzrok za nastalo škodo, je sodišče pravilno porazdelilo delež odgovornosti med oba imetnika motornih vozil (80 % za tožnika in 20 % za voznika, za katerega odgovarja tožena stranka).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071185
OZ člen 943, 943/1, 965. ZPP člen 339, 339/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obvestilo zavarovalnici o nastanku zavarovalnega primera – prejem obvestila – nesporno dejstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljivost v pritožbenem postopku
Pri zavarovanju pred odgovornostjo pridobi oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in lahko povrnitev škode zahteva neposredno od zavarovalnice (965. člen OZ). Obvestilo iz prvega odstavka 943. člena OZ je tako bodisi obvestilo zavarovanca bodisi oškodovanca.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje, predmet katerega je telesna integriteta zavarovanca. V primerih, ko je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Zavarovanec je upravičen do invalidnine le za invalidnost, za katero je (glede na del telesa, ki je prizadet in stopnjo prizadetosti) tako v naprej določeno s pogodbo.
zamuda pri izplačilu sporne zavarovalnine - zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom še sporne zavarovalnine šele z obračunom škode z dne 29. 11. 2011, saj bi tožena stranka kot pravna oseba, ki se poklicno ukvarja z zavarovalništvom, potem ko je prejela poziv tožeče stranke dne 30. 3. 2009 za dodatno izplačilo zavarovalnine in ko se je ta sklicevala na dopis K., kjer je ocenjen strošek popravila, morala takoj začeti s postopkom ugotavljanja utemeljenosti zahtevka, ne pa da je oceno izdelala 29. 11. 2011, torej po vložitvi tožbe, kar vse bi lahko naredila že pred njo. Prav ima pritožba, da je tožeča stranka upravičena do izplačila zakonskih zamudnih obresti skladno s prvim odstavkom 943. člena OZ, torej od preteka 14 dni do vložitve tožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071193
OZ člen 131, 921. ZPP člen 8.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode zaradi telesnih poškodb – ugovor zavarovalnice o fingirani prometni nesreči – neujemanje poškodb na udeleženih vozilih – obstoj zavarovalnega primera – dokazna ocena
Zaključek o neujemanju in neskladnosti poškodb v prometni nesreči udeleženih vozil še ne daje zadostne podlage za presojo o neobstoju zavarovalnega primera, ki naj bi se kot uresničenje rizika odražal v zatrjevani tožnikovi nastali nepremoženjski škodi. Zadoščal bi lahko le v primeru, če bi se realizacija rizika odražala v zatrjevani škodi na vozilih, saj bi le tedaj zatrjevani dogodek ne mogel povzročiti zatrjevane škode.
Ob upoštevanju Splošnih pogojev AO bi tožnik domnevo alkoholiziranosti lahko izpodbil samo na način, ki je bil s pogodbo dogovorjen – to je z odvzemom krvi, ki bi časovno sovpadal z opravljenim alkotestom. Splošni pogoji kasnejšega (drugačnega) dokazovanja nealkoholiziranosti (na primer z izvedenskim mnenjem) ne predvidevajo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – navedba neresničnih podatkov v poročilu o prometni nesreči – ukradene registrske tablice – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje – izplačilo odškodnine oškodovancu – s strani zavarovalnice – regres zavarovalnice – protipravnost toženčevega ravnanja
Tožencu se ni uspelo razbremeniti svoje odgovornosti za obravnavano prometno nesrečo in nastalo škodo. Dejstvo, da naj bi oškodovanka napačno parkirala svoje vozilo, ne more izključiti protipravnosti toženčevega ravnanja. Toženec se s pritožbeno tezo, da do nesreče ne bi prišlo, če oškodovanka ne bi napačno parkirala, posredno zavzema za presojo po pravilih naravne vzročnosti, ki je v sodni praksi že zdavnaj presežena.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078012
ZOZP člen 22. OZ člen 961, 961/4. ZPP člen 324, 324/4, 496.
plačilo zavarovalne premije – odjava vozila – prodaja vozila – prenehanje zavarovalne pogodbe – zavarovalna pogodba – napoved pritožbe
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da sama odjava oziroma prodaja vozila, brez ustrezne odpovedi oziroma sporočila tožeči stranki, nima učnikov na prenehanje zavarovalne pogodbe.
OZ člen 154, 154/4, 188, 188/2, 346, 352, 352/1, 352/2, 357, 357/6.
zastaranje zahtevka - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - vrsta zahtevka - odškodninski zahtevek - odškodnina iz zavarovanja
V skladu s šestim odstavkom 357. člena OZ začne teči zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tistemu, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera takrat, ko začne teči proti tej odgovorni osebi zastaranje zavarovančeve terjatve in se v tem roku tudi konča. Za presojo, kakšen je bil zastaralni rok zavarovanca za njegovo odškodninsko terjatev do povzročitelja škode, se torej uporabi določba 352. člena OZ.
Obveznost toženca kot povzročitelja prometne nesreče, da tožnici kot zavarovalnici povrne oškodovancem izplačane zneske, se namreč presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo, sestavni del katere so tudi Splošni pogoji, ki toženca zavezujejo kot pogodbeni dogovor.
- V obravnavanem primeru se ne ugotavlja odgovornost toženca za prekršek iz 105. člena ZPrCP zaradi vožnje pod vplivom alkohola, temveč se presoja utemeljenost regresnega zahtevka zavarovalnice na temelju zavarovalne pogodbe, ki izgubo pravic iz zavarovanja v 4. d.) točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, ki so njen sestavni del, veže na odklonitev ugotavljanja vsebnosti alkohola v organizmu s krvno analizo.
- Pravilni so prvostopenjski zaključki, da toženec zgolj s pavšalno grajo izplačanih zneskov odškodnin po višini, brez da bi bila ta izhajajoč iz pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tudi ustrezno dokazno podprta (212. člen ZPP), ob tem ko je tožnica na drugi strani izplačane zneske odškodnin po višini izčrpno izkazala s predložitvijo listinskega dokaznega gradiva (priloga A4 do A18), vtoževane terjatve po višini ne more z uspehom izpodbijati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK0006625
OZ člen 963, 963/1.
subrogacija - ugovori tožene stranke - podlaga za odškodninsko odgovornost
Tožena stranka ima seveda proti zavarovalnici vse ugovore, ki bi jih sicer imela proti zavarovancu in ki se nanašajo na podlago za njeno odškodninsko odgovornost. Nima pa ugovorov, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba, ki se nanašajo na pogodbeno razmerje med tožečo stranko (zavarovalnico) in njenim zavarovancem.
delovna nesreča - prometna nesreča - uporaba viličarja v funkciji delovnega stroja
Viličar se je premikal, vendar ni šlo za premikanje z namenom prestaviti tovor na določeno mesto, temveč je bil namen operacije le ta, da kovinski komad, ki so ga delavci barvali, obrne še na drugo stran. Povedano pomeni, da je šlo za uporabo viličarja v funkciji delovnega stroja in ne v funkciji vozila.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079307
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 171, 179. ZVCP-1 člen 30, 44, 44/1. ZPP člen 214, 214/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja dogodka – povzročitev prometne nesreče – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje v cestni promet – nepremoženjska škoda – strah – zakonske zamudne obresti – zamuda – priznana dejstva
V primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji, ima zavarovalnica (tožeča stranka), ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe.
Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe na tuj račun je nerelevantno, ali je zavarovalec (lastnik) pogodbo sklenil s pooblastilom ali brez pooblastila zavarovanca (najemnika), saj pogodba ni sklenjena v njegovem imenu, ampak jo kot pogodbena stranka sklepa zavarovalec.
Zapis zavarovanca v pogodbo oziroma v polico ni nujen. Pogodbeni stranki sta dve, to sta zavarovalec in zavarovalnica, zavarovan pa je interes tretjega. Tretji je na podlagi takšne pogodbe upravičen, če vanjo privoli.
Ker sta pravdni stranki dogovorili v zavarovalni pogodbi za zavarovanje pravne zaščite čas nastopa zavarovalnega primera, zavarovalna pogodba pa je bila sklenjena pozneje, ni zavarovalnega kritja. Zavarovalni primer je dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (922. člen OZ). V konkretnem primeru gre za kršitev pogodbe o delu, ko je avtoservis napačno popravil tožnikov avtomobil. Nastanek pravdnih stroškov, kar je bilo pozneje, ne more vplivati na s pogodbo dogovorjen čas nastopa zavarovalnega primera.
zastopanje - učinki zastopanja - prekinitev zavarovalne pogodbe - uvrstitev v premijski razred
Druga toženka je bila v spornem obdobju zavarovalni zastopnik zavarovalnice. To pa tudi pomeni, da so v konkretnem primeru vsa pravna dejanja, ki jih je opravila druga toženka, neposredno učinkovala za zastopano zavarovalnico. Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, pa neposredno zavezuje zastopanega in drugo pogodbeno stranko (prvi odstavek 70. člena OZ).