ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084545
OZ člen 131, 179, 179/1, 921, 944. ZPP člen 163, 358. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6, 9, 9/1, 9/2.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – ugovor zavarovalnice – prirejena prometna nesreča – nameščena prometna nesreča – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – trditveno in dokazno breme – porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena – oškodovanec sopotnik v vozilu – zvin vratne hrbtenice – zvin prsne hrbtenice – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – potni stroški – lastno prevozno sredstvo
Tožnica je morala trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera - torej, da je do prometne nesreče, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, prišlo, in obseg škode. Trditveno in dokazno breme, da gre „za nameščeno“ prometno nesrečo, je bilo na strani tožene stranke.
Ker tožena stranka ni navajala nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale povrnitev stroškov prevoza z lastnim prevoznim sredstvom, teh stroškov stranki ni mogoče priznati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084757
ZPP člen 14, 279a.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločitev brez glavne obravnave – soglasje strank – kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča – zavarovalnina – kolektivno nezgodno zavarovanje – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb – izključitev obveznosti zavarovalnice – delovanje alkohola – domneva
Pravilo vezanosti na kazensko obsodilno sodbo zaradi identitete dejanskih stanj, na katero se pritožba sklicuje, v predmetnem postopku ne pride v poštev. Tožnik ne zahteva odškodnine od obsojencev, temveč svoj zahtevek temelji na kolektivnem nezgodnem zavarovanju oseb, ki ga je sklenil tožnikov delodajalec s toženo stranko.
O nastopu zavarovalnega primera oziroma obstoju temelja tožbenega zahtevka bi bilo mogoče govoriti (še)le, če bi tožeča stranka tudi dokazala, da je do zatrjevane škode (manjka 262.238 rib) prišlo na način, kot ga je zatrjevala v tožbi, tj. da so se zaradi viharja razvili visoki valovi, ki so preplavljali kletke in iz njih izplaknili večje število rib vseh generacij oziroma so ribe v valu same izplavale. Ali je do škode res prišlo na takšen način pa izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov, čeprav gre za pravno odločilno dejstvo: v kolikor zatrjevana škoda ni nastala na zatrjevani način, umanjka eden od potrebnih elementov odškodninske terjatve (vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo) in s tem zavarovalnega primera.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084448
OZ člen 275, 963. ZPP člen 7, 212.
kredit – zavarovalnina – verodostojna listina kot dokaz – izplačilo odškodnine – prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ima verodostojna listina tako dokazno moč, kot vsi ostali dokazi in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
Pravno podlago predstavlja 963. člen OZ, po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Gre za specialno zakonsko določilo napram 275. členu OZ.
zavarovalna pogodba – zavarovalna premija – plačevanje premije – dolžnost plačevanja premije – trajanje zavarovanja – večletno zavarovanje – prenehanje zavarovalne pogodbe – odstop od zavarovalne pogodbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – sklep o združitvi pravd – sklep procesnega vodstva – spor majhne vrednosti – substanciranje dokaznega predloga – izdaja sodbe brez glavne obravnave – pritožbeni razlogi
Za prenehanje večletnega zavarovanja veljajo posebna pravila. OZ strankam pri teh pogodbah omogoča predčasno razdrtje, vendar šele po preteku treh let. Šele tedaj lahko vsaka stranka od pogodbe odstopi s šestmesečnim odpovednim rokom, prej pa ne.
začasna odredba – začasna dodelitev otroka v vzgojo in varstvo in določitev stikov – korist otroka – ogroženost otroka – pogoji za izdajo začasne odredbe – zavrnitev predloga
V dani situaciji je za A. dobro poskrbljeno in ni ogrožen, oba starša sta primerna za starševstvo in otroku pozitivno naklonjena. Višje sodišče glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje nima prav nobenih pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da situacija ne terja in ne opravičuje začasne dodelitve dečka enemu ali drugemu od staršev.
OZ člen 165, 179, 182, 299, 378, 943. ZOZP člen 20, 20a, 20a/2.
povrnitev nepremoženjske škode - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zamuda zavarovalnice - izplačilo odškodnine
ZOZP določa zamudo le za primer, ko odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, zato se o zamudi z izplačilom odškodnine odloča na podlagi OZ.
Drži sicer, kar zatrjuje pritožnica v pritožbi, da bi toženke tožnici odškodninsko odgovarjale za škodo (ne sicer za vtoževano ampak za (kot že obrazloženo) škodo zaradi nesklenitve pogodbe), če bi tretja toženka izrecno jamčila tožnici, da sklenjeno zavarovanje obsega kritje vse škode na opremi in tožničini nepremičnini do dogovorjene zavarovalne vsote za primer poplav, a tega tožnica, kot utemeljeno opozarjata toženki v odgovorih na pritožbi, ni z ničemer izkazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080075
OZ člen 82, 82/2.
razlaga pogodbe – sporna pogodbena določila – skupen namen pogodbenikov – pravica do provizije – dokazna ocena
Med primere spornih pogodbenih določil po stališču sodne prakse sodi tudi primer, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V takem primeru je za ugotovitev vsebine pogodbenega dogovora treba ugotoviti skupen namen pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava v smislu drugega odstavka 82. člena OZ.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071290
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPrCP člen 56, 56/1. ZPP člen 8, 254.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – zapustitev kraja nesreče brez posredovanja zavarovančevih osebnih podatkov in podatkov zavarovanja – pojem nesreča – nastanek škode zaradi uporabe prometnega vozila – vključevanje v cestni promet – kršitev pravila o vključevanju na prednostno cesto – vzročna zveza – splošni pogoji – izvedenstvo
Da je dogodek mogoče opredeliti kot nesrečo, je torej bistveno, da je do škode prišlo pri uporabi vozila. Ali je šlo pri tem za trčenje dveh vozil, ali pa je do škode prišlo na drugačen način, ni relevantno.
Zaradi ravnanja toženke, ki ni počakala z vključevanjem na prednostno cesto, je prišlo do kritične situacije, na katero je voznica Renault Clia reagirala tako, kot bi reagiral povprečen voznik. Čeprav je neposreden vzrok škode tožničino zaviranje in zavijanje v desno, je takšno ravnanje reakcija na nevarno situacijo, ki jo je povzročila toženka s svojim nedopustnim načinom vožnje.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – povzročitev prometne nesreče – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – izplačilo odškodnine oškodovancu s strani zavarovalnice – regresni zahtevek
Toženec je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju oziroma ni počakal na prihod policistov, kar med strankama ni sporno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082292
URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 121.
splošni zavarovalni pogoji – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb – ničnost določila splošnih pogojev – prostovoljno zavarovanje – izključitev obveznosti zavarovalnice – omejitev obsega obveznosti zavarovalnice – sopotnik – neuporaba varnostnega pasu – vzročna zveza – izpodbijanje domneve o vzročni zvezi – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko se sodišče ne odzove v zadostni meri na dejanske trditve in pravna naziranja strank, lahko takšno ravnanje predstavlja kršitev strankine pravice do izjave in s tem absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma 22. člena Ustave Republike Slovenije.
V primeru, da bi sodišče presodilo, da je določilo 4. odstavka 8. člena Splošnih pogojev nično, bo tožnik imel možnost dokazati, da dejstvo, da ni bil pripet z varnostnim pasom, ni v vzročni zvezi z nastalo škodo. Če mu bo to uspelo, bo upravičen do nezmanjšanega zneska zavarovalnine. Gre torej za materialnopravno pomembno vprašanje. Stališče o ničnosti te določbe pa tudi ni očitno neutemeljeno. To izhaja že iz dejstva, da je sodna praksa o tem vprašanju različna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0084221
ZST-1 člen 11, 13.
kaznovanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – splošni pogoji – nezavarovane nevarnosti – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – dolžnost plačila kazenske takse – napaka odvetnika pri izpolnjevanju obrazcev za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe
Določilo splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov, po katerem zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke zaradi kazni, ki jo je dolžan plačati naročnik ali zavarovanec, ne izključuje odgovornosti za plačilo škode v obliki kazni, ki je bila v sodnem postopku naložena stranki zaradi malomarnega ravnanja odvetnika (kazenska taksa).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084698
OZ člen 179, 285, 285/2, 299. ZOZP člen 20, 20a. ZPP člen 358, 358-3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravična denarna odškodnina – zakonske zamudne obresti – zamuda zavarovalnice – kdaj pride dolžnik v zamudo – valorizacija akontacije odškodnine – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Če zavarovalnica v primerih, ko odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, ne predloži ponudbe za odškodnino v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek, pride v zamudo. Kadar pa je odgovornost sporna ali višina škode ni ugotovljena, pa ZOZP zamude ne določa. Za take primere je treba uporabiti splošni predpis, ki ureja zamudo, to je 299. člen OZ.
Podlaga in izhodišče premoženjskega zavarovanja je odškodninsko načelo. Zavarovalnina ne more biti večja od nastale škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera. Obogatitev zavarovanca z zavarovalnino je izrecno prepovedana v drugem odstavku 949. člena OZ. Nihče z zavarovanjem ne more dobiti več, kot je izgubil.
Pravno relevantna prodajna cena, od katere se obračuna DDV, je v obravnavanem primeru cena 1.434,47 EUR, in ne cena blaga pred znižanjem (30.846,45 EUR), ki je tožnik ni plačal. Odločilna je cena konkretnega zavarovanega blaga. To je (prodajna) cena v znižani vrednosti. Sodišče jo je pravilno ugotovilo na podlagi računa, s katerim je tožnik uveljavljal zavarovalnino, ugotavljanje z izvedencem ni bilo potrebno. Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno. Za vtoževani višji znesek DDV po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnik ni bil oškodovan. Z njegovim plačilom bi bil v nasprotju z zakonom in pogodbenimi določili obogaten. Zato je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
Namen zavarovanja avtomobilske odgovornosti je, da lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari.
Znesek, ki ga tožeča stranka vtožuje, pa predstavlja stroške, ki jih je nekdo tretji, ki ni bil udeležen v prometni nesreči, imel v zvezi z obveznostjo tožeče stranke, da se ostanki njegovega poškodovanega vozila odstranijo z avtoceste. Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da gre pri tem znesku za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka sama, zaradi česar se iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja ne more kriti, je torej povsem pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082246
ZPP člen 243, 285, 453. OZ člen 965. ZOZP člen 2a.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – neprimeren dokaz – pravno vprašanje – vzročna zveza – prometna nesreča – materialno procesno vodstvo – nedopusten pritožbeni razlog – zavarovalna pogodba – direktna tožba – uporabnik motornega vozila
Pri ugotavljanju vzroka za obravnavano nezgodo in odgovornosti zanjo gre za pravna vprašanja, na katera mora odgovoriti sodišče in ne izvedenec cestnoprometne stroke, zato je bil ta dokaz očitno neprimeren in nepotreben.
Z zavarovanjem lastnika prometnega sredstva proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, so krite tudi škode, ki jih povzročijo osebe, ki po volji lastnika sodelujejo pri uporabi prometnega sredstva. Potemtakem ni pomembno, kako je bilo ime voznici, ki je bila udeležena v trčenju s tožnico.
Določilo 83. člena OZ je moč uporabiti le v primeru razlage nejasnega pogodbenega določila, za kar pa v obravnavanem primeru, ko zavarovalna polica jasno določa trajanje zavarovalne pogodbe za nedoločen čas (permanentno), ne gre.
Ker je okoliščina odjave vozila iz prometa, na kar se sklicuje toženka, nastala v njeni pogodbeni sferi, mora slednja, če se želi izogniti plačilu preostalih obrokov premije, to sporočiti tožnici. Ni dolžnost zavarovalnice, da spremlja podatke, ki jih mora zagotoviti toženka.
Določilo prvega odstavka 45. člena ZPrCP ni univerzalni prestreznik, preko katerega bi bilo vselej mogoče ex post voznikom očitati, da bi morali vožnjo „bolj ustrezno prilagoditi“, kakršna je (implicitna) teza tožeče stranke v pritožbi.
Zavarovanje nepremičnin je prostovoljno zavarovanje. Ker zavarovalna polica in pogoji določajo, da je zavarovalnica dolžna plačati zavarovancu zavarovalnino za uničeno stvar po nabavnih cenah le v primeru, če je vrednost zavarovane stvari vsaj 50% novo nabavne vrednosti, je zavarovalnica zmotno izplačala zavarovanki vrednost novih vrat. Izvedenec je ugotovil, da so vrata bila vredna 14,1% nove nabavne vrednosti. Ker je zavarovalnica izplačala previsok znesek zavarovalnine, ne more od povzročiteljice škode na podlagi subrogacije po 963. členu OZ izterjati več, kot bi bila utemeljena zavarovalnina.