izmikanje preizkusu alkoholiziranosti - pravni standard - domneva vožnje pod vplivom alkohola - splošni zavarovalni pogoji
Toženčevo ravnanje po nastopu zavarovalnega primera, ko o prometni nesreči ni obvestil policije, čeprav je to možnost imel, je takšno, da je z njim mogoče zapolniti pravni standard izmikanja preiskavi v smislu zgoraj navedene določbe Splošnih pogojev. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe zadostno navedla, sklicujoč se na določbe Splošnih pogojev, da se zato, ker toženec ni poklical policije, šteje, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, zaradi česar velja domneva, da je vozil pod vplivom alkohola, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da tožeča stranka ni zatrjevala, da se je toženec izmikal preizkusu alkoholiziranosti in da je zgolj pavšalno navajala, da “se šteje, da se je preizkusu izmaknil”, ker “po nesreči ni poklical policije”.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080275
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/3.
direktna tožba – nezgoda pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Delodajalec odškodninsko ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, ampak odgovarja, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za odškodninsko odgovornost predpisuje OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086467
ZOR člen 178, 178/4.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti – uporaba tujega prava – makedonsko pravo – škoda, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost
Zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvo toženca in drugo toženko sodišče prve stopnje utemeljuje z ugotovitvijo, da naj bi slednja dva (kot naj bi to ugovarjala) izkazala, da je bil za nastanek predmetne prometne nesreče kriv izključno tretje toženec. Stališča glede vprašanja dovoljenosti uveljavljanja tega ugovora v času veljavnosti nekdanjega ZOR niso bila enoznačna. Vrhovno sodišče RS je v odločbi II Ips 983/1994 z dne 28. 6. 1995, ki je v zvezi z uporabo četrtega odstavka 178. člena ZOR, jasno poudarilo, da krivda le enega izmed voznikov za prometno nesrečo, v kateri je udeleženih več premikajočih se motornih vozil, ne more vplivati na njihovo solidarno objektivno odgovornost „drugim“. Takšno naziranje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča skladno z namenom, zaradi katerega je (objektivna) odgovornost imetnikov (premikajočih se) motornih vozil napram drugim (to je osebam, ki v času škodnega dogodka to niso) sploh vzpostavljena. Ta ni vzpostavljena zaradi njihove morebitne krivde, ampak (ne glede na njen obstoj) zaradi (povečane) škodne nevarnosti, ki jo takšno obratovanje (delovanje) napram drugim predstavlja.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji kot sestavni del zavarovalne pogodbe - zavarovana nevarnost
Pritožbeno ni sporno, da v splošnih pogojih kot zavarovana nevarnost ni zajet sneg. Če pa kot zavarovana nevarnost v splošnih pogojih ni zajet sneg, potem zavarovanec po sklenjeni zavarovalni polici nima upravičenja do povrnitve škode v posledici snega. V zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih kot njenem sestavnem delu so navedene škode, ki so zavarovane, in zgolj do povrnitve te škode je zavarovanec upravičen.
AO plus zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – zavarovalni pogoji – izpodbijanje domneve vzročne zveze – vzročna zveza
Pravdni stranki sta se pogodili, da bo toženka tožniku povrnila pravno priznano škodo zaradi telesnih poškodb v prometni nezgodi, ki bi jo tožnik povzročil z zavarovanim vozilom. Nepravično bi bilo, če bi se zavarovalnica te svoje obveznosti lahko razbremenila s sklicevanjem na okoliščino, ki jo je kot razlog za izgubo zavarovalnih pravic določila v svojih zavarovalnih pogojih, tudi v tistih primerih, kot ta okoliščina ni v nobeni vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo, niti ne vpliva na ugotavljanje odškodninske odgovornosti ali višine škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086939
OZ člen 925, 925/3, 925/4, 926, 926/1, 937, 937/1, 937/6, 946.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – zavarovalno kritje – začetek zavarovalnega kritja – dan začetka zavarovanja – plačilo premije – splošni pogoji zavarovanja – zavarovalna polica – vsebina zavarovalne police – trajanje zavarovanja – doba kritja
Za nastop zavarovalnega jamstva je odločilen materialni začetek zavarovalnega razmerja, ki je lahko v pogodbi v naprej dogovorjen z določenim koledarskim dnem ali pogojen s kakšnim dogodkom. V konkretnem primeru je bil ta dogovorjen od 31. 12. 2014 dalje oziroma upoštevajoč 27. člen Splošnih pogojev za premoženjsko zavarovanje PZ-13 od 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja (31. 12 .2014), če je v 30-tih dneh od tega dne plačana zavarovalna premija, sicer pa po izteku 24 ur od dneva, ko je plačilo prejeto. Te določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati tako, da predčasno plačilo premije lahko vpliva na materialni začetek zavarovalnega razmerja oziroma na tek zavarovalnega jamstva, za kar se zavzema pritožba. Po določilu 946. člena OZ je namreč za učinkovanje zavarovalne pogodbe bistven trenutek, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, in pogodba učinkuje od 24 ure dneva, ki je kot tak dan označen v polici, vse do konca zadnjega dneva časa, za katerega je zavarovanje sklenjeno.
zavarovalni primer – tatvina vozila – vlom – premoženjska škoda – dokazna ocena – dokazovanje
Na kraju storitve ni bilo sledov vloma, kar kaže z večjo verjetnostjo na to, da v vozilo ni bilo vlomljeno, kot na to, da varnostni sistem ne predstavlja ovire za tatvino.
OZ člen 154, 154/1, 171, 171/1. ZprCP člen 42, 42/1, 46, 46/1, 46/1-1.
prometna nesreča - prehitevanje - hitrost vožnje - vzročna zveza - deljena odgovornost - prekršek
Hitrost tožnikove vožnje ni v neposredni vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo, dejstvo prekoračene hitrosti pa pomeni zgolj storitev prekrška po 46. členu ZPrCP, za katerega je sicer predpisana ustrezna sankcija.
Skladno z ZZavar-1 zavarovalnica odgovarja za dejanja zavarovalnega zastopnika in zavarovalno zastopniške družbe v skladu z določili zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Premije in druga plačila, povezana z zavarovalno pogodbo, štejejo za plačana zavarovalnici, ko so plačana zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalno zastopniški družbi (546. člen ZZavar-1). To pomeni, da zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice (tožnice). Vsa pravna dejanja, ki jih je opravil zavarovalni zastopnik, neposredno učinkujejo za zastopano zavarovalnico.
regresni zahtevek - nezavarovano vozilo - uporaba vozila - lastnik vozila
Voznik vozila je dolžan plačati zavarovalnici znesek izplačane odškodnine za škodo, nastalo pri uporabi vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0087228
ZPP člen 212. OZ člen 921, 946.
dokazna pravila - začetek učinkovanja zavarovanja - informativni dokaz - vezanost sodišča na trditveno podlago spora – vinkulacija – odstop od zavarovalne pogodbe – zavrnitev dokaznega predloga
Slovensko procesno pravo ne pozna dokaznih pravil.
Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaza pravilno obrazložilo (še) s tem, da tožeča stranka ni konkretno (časovno) opredelila, kaj bi zaslišanje priče doprineslo k razjasnitvi dejanskega stanja glede zatrjevanih zahtev toženke o vinkuliranju police v spornem obdobju, saj bi šlo za informativni dokaz, ki ni dovoljen.
OZ člen 922, 944, 953, 953/1, 953/3. ZPP člen 286, 286/4, 337.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – škoda, ki je krita z zavarovanjem – pogodbena izključitev rizika zavarovanja – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – zloraba pravic – izvedensko mnenje – prekluzija – pravočasnost navajanja novih dejstev in dokazov
Ugotovljena je bila nepravilna uporaba dvižne naprave, ker bi moral uporabnik breme pritrditi v primeru nezanesljivost pri njegovi legi. Nepravilna uporaba je iz zavarovanja izključena. Šele rezultat dokazovanja z izvedencem je toženi stranki omogočil uveljavljanje ključnega izključitvenega razloga, zato ne nosi krivde, da teh navedb ni podala že prej.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023491
OZ člen 62, 62/1, 171, 171/1, 179, 179/1, 185, 299, 299/2, 395, 395/2, 402, 402/1, 943, 943/1, 964, 964/1, 965. SZ člen 92, 92-2. ZJS člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZPP člen 195. Odlok o ustanovitvi JMSMM člen 2, 4, 4/1, 5, 5-1, 11, 11/1.
padec na mokrih stopnicah - odškodnina za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - sosporništvo - zavarovanje pred civilno odškodninsko odgovornostjo
Po določbi prvega odstavka 964. člena OZ pri zavarovanju pred odgovornostjo zavarovalnica odgovarja za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino. Povedano je že bilo, da je imela tožeča stranka (oškodovanec) v skladu z 965. členom OZ neposredno in lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja odgovornosti drugo tožene stranke (zavarovanca), zato je bila tretje tožena stranka (zavarovalnica) v skladu s prvim odstavkom 943. člena OZ dolžna izplačati odškodnino najkasneje v 14. dneh, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084982
ZPP člen 458. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – škoda, povzročena gostu – gost, ki je na zasebnem obisku – sorodniki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča relevantnega besedila zavarovalnih pogojev ni mogoče interpretirati tako, da gre vedno, ko pride sorodnik k zavarovancu domov, za zasebni obisk. Če bi za omejitev zavarovalnega kritja zadoščalo že, da gre za sorodnika (ne glede na namen obiska), preostali del besedila (da gre za gosta, ki je na zasebnem obisku) ne bi imel nobene pojasnilne funkcije. Pojem „sorodniki“ je naveden v oklepaju kot le eden od primerov (poleg prijateljev) „gosta, ki je na zasebnem obisku“, zato je težišče besedila na slednjem. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo namen obiska, ta pa je bil v tem, da je tožnik (vnuk) prišel k zavarovancu toženke (dedku) obrezovat drevesa, torej pomagati pri delu, za katero ga je ta predhodno zaprosil. V času nastanka škodnega dogodka tožnika zato ni mogoče šteti za gosta oziroma obiskovalca.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085988
OZ člen 131, 171, 179, 182, 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb člen 9, 11, 11/1, 11/3. ZPP člen 154.
krivdna odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek – skrbnost oškodovanca – zlom petnice – prenos predmeta iz trgovine – padec pred trgovino – označba robu pločnika – zahteve v zvezi z dostopi – zahteve v zvezi s prehodi – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odbitna franšiza – način upoštevanja odbitne franšize – stroški pravdnega postopka
Od vsakega kupca se lahko pričakuje povprečna skrbnost in pazljivost pri gibanju v trgovini in pred njo (v obravnavnem primeru pred parkiriščem trgovine).
Pravilen način upoštevanja odbitne franšize, ko obstoji deljena odgovornost med toženo in tožečo stranko, je, da se od odmerjene odškodnine ob polnem temelju, najprej odšteje delež soprispevka tožeče stranke, nato pa znesek odbitne franšize.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084991
OZ člen 131, 147, 147/1.
podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za drugega – odgovornost delodajalcev – poškodba policista na tekmovanju – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – varno delovno okolje
Ravnanje, ki z zakonom ali drugim predpisom ni določeno kot protipravno, postane kljub temu nedopustno, če je možnost nastanka škode njegova predvidljiva posledica (ki ni nujno najbolj običajna, pogosta, pač pa je stopnja njene verjetnosti lahko tudi nizka).
Ker zavarovanec toženke ni storil vsega, kar bi moral in mogel storiti, da bi vaja potekala varno, je ravnal neskrbno in s tem malomarno. Po drugi strani tožniku neskrbnosti ni mogoče očitati. Res je sicer, da si je poligon ogledal in je bil s postavljenimi količki (enako kot ostali člani ekipe) seznanjen, vendar je bil pri izvedbi vaje odvisen še od svojih sotekmovalcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084989
OZ člen 179, 299. ZOZP člen 20a.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zlom obeh gležnjev – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda zavarovalnice
Uporaba določila 20a. člena ZOZP, ki je lex specialis, pride v poštev zgolj v primerih nesporne odgovornosti in ocene škode; v vseh drugih primerih se uporabi 299. člen OZ za vprašanja zamude in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti, kot je pravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
URS člen 26, 26/1, ODZ člen 1192-1197. ZOR člen 361, 261/1, ZCen člen 6.
kovtno pozavarovanje - družba civilnega prava
V sklenjenem kvotnem pozavarovanju je najti bistven element družbe civilnega prava, t.j. združevanje za doseganje skupnega cilja zmanjševanja tveganj, ki se odraža v tem, da si stranki v dogovorjenem deležu delita tako rizike (škodo) kot tudi premijo (prihodke).
Gre za skupni prevzem tveganja in koristi, ki se kaže v dogovoru o delitvi premij in škod. Iskanje podobnosti konkretnega pogodbenega razmerja z zakonsko urejenimi pogodbami ne pomeni negacije avtonomije volje strank na področju sklepanja pozavarovalnih pogodb, kot razume tožena stranka. Bistveno je, da sta stranki razmerje uredili tako, da sta ohranili oziroma upoštevali temeljni princip kvotnega pozavarovanja (t.j. da so obveznosti cedenta in pozavarovatelja razdeljene v enakem razmerju kot premija), ki pa je enak principu delitve tveganj v družbi civilnega prava.1
ZPIZ-1 člen 190, 271. ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1, 18/3. ZPP člen 212.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obvezno zavarovanje v prometu - odškodninska odgovornost – omejitev odgovornosti za škodo - povračilo stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov – povrnitev nadomestila za primer invalidnosti – specialni predpis
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se ne more uporabljati zoper odgovornostno zavarovalnico – toženo stranko. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti tožeča stranka ni upravičena, saj ZOZP, ki je lex specialis v tem razmerju, tega ne omogoča. Zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico so omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti, pa tožeča stranka ni upravičena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084994
OZ člen 131, 131/2, 149, 965, 965/1. ZPP člen 8, 215.
podlage odškodninske odgovornosti – dejansko stanje – dokazna ocena – obratovanje motornega vozila kot vzrok nastanka škode – objektivna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme
Tožnik v tožbi sicer ni opredelil nastanka odškodninske obveznosti zavarovanca toženke, vendar pa iz povzete dejanske opredelitve tožbenega zahtevka izhaja, da uveljavlja njegovo odškodninsko odgovornost, ki izvira iz obratovanja motornega vozila. Ta je objektivna, saj v sodni praksi ni sporno, da predstavlja uporaba motornega vozila nevarno dejavnost. To pomeni, da krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti in da velja za vzrok škode obratovanje motornega vozila. To pomeni, da mora oškodovanec zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).