• Najdi
  • <<
  • <
  • 25
  • od 50
  • >
  • >>
  • 481.
    VSL Sodba I Cp 1184/2017
    29.11.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00006108
    ZOZP člen 7, 7/2. ZPP člen 184, 184/2, 184/3. OZ člen 357, 357/3, 365, 381.
    zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - regresni zahtevek - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - domneva alkoholiziranosti voznika - kršitev pogodbe - splošni in posebni zavarovalni pogoji - zastaralni rok pri zavarovalnih pogodbah - pretrganje zastaranja - istovetnost zahtevka - procesne obresti
    Pri zahtevkih za plačilo (in drugih zahtevkih, kjer je predmet generična stvar) je istovetnost odvisna od tega, ali gre za "isti denar" (oziroma isto generično stvar). Istovetnost zahtevka se z navedbo novega razloga za izgubo zavarovalnih pravic ni spremenila. Ker tožeča stranka tožbenega predloga ni spremenila, zahtevek pa ves čas temelji na istem življenjskem dogodku, ne gre za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP.
  • 482.
    VSL Sodba II Cp 1956/2017
    27.11.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL00005579
    ZZVZZ člen 62c.
    zavarovalna pogodba - trajanje zavarovanja - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - plačilo zavarovalne premije - zavarovalno kritje - zavarovalni primer
    Zaradi neplačila mesečnih premij s strani toženke je jamstvo tožnice (to je obveznost poravnave doplačil zdravstvenih storitev neposredno izvajalcem zdravstvenih storitev) po zavarovalni pogodbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 3. 4. 20073, sicer prenehalo, ne pa tudi njeno (zavarovalno) kritje oziroma obveznosti napram toženki iz omenjene pogodbe. Zato okoliščina prenehanja jamstva (materialno-pravno) ni ključna, saj je tožničina pogodbena obveznost obstajala še naprej. Ta se je upoštevaje določbo tretjega odstavka 9. člena splošnih pogojev (zgolj) spremenila tako, da je bila dolžna tožnica (ob pogoju poravnanih zapadlih obveznosti iz naslova neplačane premije) doplačila povrniti neposredno samemu zavarovancu. Da bi morebitna doplačila lahko povrnila, pa bi jih morala zavarovanka (to je toženka) pri njej uveljavljati.
  • 483.
    VSC Sodba Cp 327/2017
    23.11.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSC00020174
    ZPrCP člen 109, 109/1. ZOZP člen 15.
    uporaba motornega vozila v prometu - pojem uporabe motornega vozila - prometna funkcija vozila - prometna nesreča
    Glede na nesporna dejstva, da je traktor bil na miru in da se tožnik ni poškodoval pri vožnji s traktorjem, ampak ko je z njegovo pomočjo spravljal les, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je šlo izključno za uporabo traktorja kot delovnega stroja, saj je bil prižgan (v pogonu) le iz razloga, da je tožnik lahko upravljal z vitlom. Sodišče je pravilno sklepalo, da ni šlo za promet z zavarovanim vozilom, kot je določeno v splošnih pogojih, saj ni šlo niti za premik traktorja niti za vožnjo v prometu oziroma pri opravljanju prevoza, temveč za delovanje traktorja, ki je bil prižgan (v pogonu) izključno zaradi možnosti upravljanja z vitlom pri premikanju hlodov; torej ni šlo za samo delovanje traktorja kot prevoznega sredstva, ki služi prevozu do nekega mesta oziroma vleki priključka.
  • 484.
    VSL Sodba I Cp 469/2017
    22.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00005758
    ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-6. OZ člen 83. ZPP člen 337.
    zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - tehnična brezhibnost vozila - pritožbene novote - deljena odgovornost sopotnika v motornem vozilu
    Vožnja z vozilom, ki ni v skladu s predpisi, se skladno s Splošnimi pogoji šteje za vožnjo z vozilom, ki ni tehnično brezhibno. Zato zavarovalnica od toženca kot odgovorne osebe (drugi odstavek 7. člena ZOZP) utemeljeno uveljavlja regresno pravico (6. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP).

    Toženec bi moral, da bi lahko uspel z ugovorom soodgovornosti oškodovancev, najmanj s stopnjo nadpolovične verjetnosti dokazati, da bi bile njune poškodbe, če ne bi izskočila iz vozila, blažje oziroma jih ne bi bilo.
  • 485.
    VSL Sodba II Cp 1437/2017
    22.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00005688
    ZPP člen 212. OZ člen 131.
    odškodninska odgovornost - trčenje vozila in divjadi na cesti - nastanek zavarovalnega primera - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena - dokazno breme - vzrok škodnega dogodka - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno kritje - dopolnitev izvedenskega mnenja
    Izvedenec je dopustil možnost, da bi poškodbe na vozilu lahko nastale v primeru trčenja počasi vozečega vozila izven vozišča v trd predmet (npr. nizka škarpa, višji robnik, stojalo za kolesa, ležeče drevesno deblo), vendar pa ob ugotovitvah prvega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo na avtocesti, kjer hitrosti vozil niso počasne (z večjo hitrostjo, a še dovoljeno in primerno danim razmeram, je tedaj vozil tudi voznik tožničinega vozila), in na njej ni bilo ovir oziroma prej navedenih predmetov, avtocesta pa tudi ni imela obcestne ograje, ki bi preprečevala živalim dostop na cestišče, ni dvoma, da v tistih okoliščinah ni moglo priti do poškodb na vozilu na način, kot ga zatrjuje toženka, ampak so nastale zaradi trka vozila z živaljo.
  • 486.
    VSL Sodba I Cpg 1389/2016
    22.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00005880
    OZ člen 131, 131/1, 921, 922, 922/1, 944. ZPP člen 7, 156, 212, 213.
    kasko zavarovanje - informativni dokaz - prirejena prometna nesreča - zavarovalni primer - izvedensko mnenje - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - konkretizacija tožbenih navedb - pravno relevantna dejstva - dokazovanje z izvedencem - predmet izvedenskega dela - obseg izvedenčevega dela
    Ugotovitev, da zatrjevana škoda na vozilu G. v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek ter s tem nastanek zatrjevanega zavarovalnega primera. To pa pomeni negacijo vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in (zatrjevano) škodo.
  • 487.
    VSL Sodba II Cp 940/2017
    15.11.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00005375
    OZ člen 766.
    odškodninska odgovornost odvetnika - naročilo (mandatna pogodba) - napaka odvetnika - strokovna napaka - protipravno ravnanje - dolžna skrbnost - prodaja kmetijskih zemljišč - spremenjena sodna praksa - dokazi in dokazovanje
    Glede na pojasnjeno in ob novo uvljavljenem stališču, da teče rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila nasprotni stranki naložena sklenitev prodajne pogodbe, ni mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zavarovanca toženca. Slednji je glede na prej izpostavljeno sodno prakso v letu 2009, ko je bil podan umik tožbe, lahko utemeljeno sklepal, da I. M. zaradi zamude rokov pri vložitvi tožbe oz. odobritvi pravnega posla z zahtevkom ne bo uspel. Glede na takratne okoliščine je predstavljala pravnomočna zavrnilna odločba za tožnika (takrat toženca) boljši izplen, saj bi bil I. M. onemogočen tudi v upravnem postopku. Ob spremenjenem stališču glede rokov za vložitev tožbe na sklenitev prodajne pogodbe oz. za izstavitev zemljiškoknjižne listine tudi ne drži pritožbeni očitek, da I. M. ne bi mogel ponovno vložiti tožbe, ker bi bil prekludiran oziroma bi zahtevek zastaral.
  • 488.
    VSL Sodba II Cp 1754/2017
    8.11.2017
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00005976
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150. ZVZD člen 3, 5, 5/1. ZDR člen 184, 184/1.
    nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - padec s strehe - varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost naročnika
    Sodna praksa razširja odškodninsko odgovornost delodajalca na naročnika dela le, če je ta nosilec dejavnosti, to je organizator del oziroma glavni izvajalec, ki je kot tak dolžan poskrbeti za varnost vseh delavcev na gradbišču, kar je podano zlasti v primerih skupnih delovišč, v katerih je soudeleženih več izvajalcev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je prva toženka nastopala izključno v vlogi naročnice dela (in ne kot organizatorka dela), ki ga je izvajal le en izvajalec.
  • 489.
    VSL Sodba II Cp 388/2017
    6.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00005608
    OZ člen 171, 183, 964, 965. ZOSRL člen 159, 160. ZPP člen 7. ZOZP člen 1, 7, 17.
    posredni oškodovanci - nastanek zavarovalnega primera - izključitev zavarovalnega kritja - dokazno breme - smrt potnika v letalski nesreči - tretja oseba - potnik - odgovornost lastnika letala - povrnitev škode tretjim osebam - obvezno zavarovanje lastnika oziroma uporabnika letala - načelo varstva oškodovanca - neposredni oškodovanec - odgovorna oseba
    Eno temeljnih načel obveznih zavarovanj odgovornosti lastnika vozila je načelo varstva oškodovanca (tretje osebe), pri čemer v skladu z našim sistemom, ki ohranja krivdni princip, za oškodovanca ne šteje krivi voznik vozila, ki je škodo povzročil sebi.

    Za škodo posrednega oškodovanca odgovarja tisti, ki je odgovoren za stanje neposrednega oškodovanca. Ker neposredni oškodovanec na podlagi zakona ne more biti upravičen do povrnitve škode, ki si jo je zadal sam, tudi posrednim oškodovancem takšna odškodnina ne pripada.

    V primeru sporov, temelječih na zavarovalnih pogodbah, je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožeči stranki, tožena stranka pa s trditvijo, da zavarovalni primer ni nastal, uveljavlja ugovor nenastale pravice.
  • 490.
    VSM Sodba I Cp 1021/2017
    5.11.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSM00007519
    OZ člen 154. ZOZP člen 7. ZPrCP člen 110.
    nesreča premikajočih se motornih vozil - regresni zahtevek zavarovalnice - škodni dogodek - dokazno in trditveno breme
    Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke in glede na mesto parkiranih vozil oškodovanke in toženca ter ostalih gostov gostilne ter na podlagi fotografij poškodb oškodovankinega in toženčevega vozila tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožnica ni zmogla dokaznega bremena glede zatrjevanega dejstva nastanka škodnega dogodka, in sicer, da je toženec s svojim avtomobilom ob manevriranju na parkirišču trčil v vozilo oškodovanke.
  • 491.
    VSL Sodba II Cp 986/2017
    23.10.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00004727
    OZ člen 83.
    zavarovalni primer - zavarovalni pogoji - razlaga določil pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - mejni prag zadostne verjetnosti
    Tožnik je z mejnim pragom zadostne verjetnosti dokazal obstoj zavarovalnega primera. Količina padavin, kot jo navaja vremensko poročilo, ni bila velika, je pa bilo dokazano, da je zaradi poškodbe strešne kritine zamakalo v tožnikovo stanovanje, zato mu je nastala škoda na parketu in vratih stanovanja.
  • 492.
    VSL Sodba I Cp 1548/2017
    18.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00004474
    ZPP člen 14.
    škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - pravica do izjave - zavrnitev dokazov
    Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba.
  • 493.
    VSL Sodba I Cpg 786/2016
    17.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00004481
    OZ člen 190, 190/3, 944. ZPP člen 14.
    zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - kaznivo dejanje goljufije - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - neupravičena pridobitev
    Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Lažnivo prikazovanje načina nastanka zavarovalnega primera je element kaznivega dejanja, zato je sodišče vezano na ugotovitev, da je zavarovalec vedel, da do prometne nesreče ni prišlo na način kot ga je zatrjeval tožeči stranki in da jo je s tem spravil v zmoto. Tak način spravljanja zavarovalnice v zmoto, če ga stori zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec, pa pomeni v smislu določb obligacijskega prava prevaro pri uveljavljanju zavarovalnine, ki je sankcionirana z izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe.

    Pravni red s kogentno določbo 944. člena OZ sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta naša na vzrok škode ali na višino škode.
  • 494.
    VSM Sodba I Cpg 245/2017
    12.10.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSM00004582
    ZZVZZ člen 86, 86/1. ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/4, 18/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1.
    obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe viličarja - pojem uporaba vozila - plačilo pavšalne odškodnine
    V skladu z novejšo sodno prakso VS RS1, ki jo je narekovala odločba Sodišča EU, so v okvir obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti uvrščeni vsi primeru uporabe vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila, tudi uporaba vozila v funkciji delovnega stroja.
  • 495.
    VSL Sodba I Cp 989/2017
    11.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00004570
    ZOZP člen 41. OZ člen 365. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    regresni zahtevek zavarovalnega združenja - nezavarovano vozilo - pravica do izjave - lastnik vozila - povzročitelj prometne nesreče - splošni zastaralni rok - pretrganje zastaranja s tožbo
    Pravno podlago regresnega zahtevka Slovenskega zavarovalnega združenja predstavljajo določbe 41. člena ZOZP in ne določbe OZ o subrogaciji, torej prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico. Zato ne pride v poštev določba šestega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določbe OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnega združenja zato velja splošni petletni zastaralni rok.
  • 496.
    VSM Sodba I Cpg 264/2017
    5.10.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSM00005699
    URS člen 26, 26/1.. ODZ paragraf 1192,1193,1194,1195,1196,1197.. OZ člen 1060.. ZOR člen 361, 361/1.. ZCen člen 6, 6/2.
    pozavarovalna pogodba - administrativna omejitev višine zavarovalnih premij - denarno nadomestilo - družba civilnega prava - kvotno pozavarovanje

    Kvotno pozavarovanje, kot sta ga sklenili pravdni stranki, ima pomembno skupno značilnost z družbo civilnega prava. Gre za skupni prevzem tveganja in koristi, ki se kaže v dogovoru o delitvi premij in škod. Iskanje podobnosti konkretnega pogodbenega razmerja z zakonsko urejenimi pogodbami ne pomeni negacije avtonomije volje strank na področju sklepanja pozavarovalnih pogodb. Bistveno je, da sta stranki razmerje uredili tako, da sta ohranili oziroma upoštevali temeljni princip kvotnega pozavarovanja (t.j. da so obveznosti cedenta in pozavarovatelja razdeljene v enakem razmerju kot premija), ki pa je enak principu delitve tveganj v družbi civilnega prava.

  • 497.
    VSL Sodba I Cp 1223/2017
    4.10.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00004300
    OZ člen 186, 963, 963/1. ZPP člen 14, 337, 337/1.
    regresni zahtevek zavarovalnice - ugovor regresnega zavezanca - temeljno razmerje - predpostavke odškodninske obveznosti - vezanost na kazensko sodbo - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
    Toženec kot odgovorna oseba v regresni pravdi zavarovalnice nima ugovorov, ki se nanašajo na razmerje med zavarovalnico in njenim zavarovancem (oškodovancem).
  • 498.
    VSL Sodba I Cp 1507/2017
    4.10.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00004550
    OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
    podlage odškodninske odgovornosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - poškodba pri delu - poškodba živca - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - pritožbene novote
    Ugovori, ki jih je pritožnik postavil v zvezi z višino odškodnine, prisojeno za posamezne oblike nepremoženjske škode, so premalo konkretni oziroma neprepričljivi. Enako velja tudi za njegovo sklicevanje na primerljivo sodno prakso. Nanjo se sklicuje povsem splošno, pri čemer ne navede niti ene zadeve, ki bi bila po dejanski plati primerljiva z njegovo in v kateri bi bila dosojena višja odškodnina.
  • 499.
    VSL Sodba I Cp 1463/2017
    28.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00003627
    ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 921.
    postopek v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokaz z izvedencem - nerelevanten dokaz - plačilo zavarovalne premije
    Pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 213. člena ZPP z očitkom, da sodišče ni sprejelo predloga za določitev strokovnjaka za banke, da ugotovi plačilo 625,04 EUR in da pri banki pridobi dokumente, da je vplačal navedeni znesek. Uveljavljanje te kršitve pomeni nedopusten pritožbeni razlog, pri čemer očitana kršitev po presoji pritožbenega sodišča tudi ni prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je sicer res za dokazovanje svojih trditev smiselno predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke in poizvedbe pri banki, vendar le glede dejstva, da naj bi banka prejela ta znesek in kam je šel, če ga tožeča stranka ni dobila. Zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bila predlagana dokaza nerelevantna za odločitev, saj se nanašata zgolj na nepravilno postopanje banke, ker po trditvah toženca plačanega zneska ni nakazala tožeči stranki.
  • 500.
    VSL Sodba I Cp 1531/2017
    28.9.2017
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00003559
    OZ člen 921.
    zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije
    Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo za dolgoročno premoženjsko zavarovanje, sklenjeno za obdobje desetih let, pri katerem vsako leto zapade v plačilo nova zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto; tožena stranka je poravnala le prvo zavarovalno premijo ob sklenitvi pogodbe, ostalih pa ob zapadlosti ni poravnala, na njeno željo ji je tožeča stranka omogočila plačilo na obroke; toženka je zgolj trdila, ni pa dokazala, da je pogodbo podpisal zanjo njen sin, ne pa sama; tožeča stranka je svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe izpolnila; toženka ni podala veljavne izjave o odstopu od zavarovalne pogodbe. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (921. člen OZ), ko je toženki naložilo, da je na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe dolžna tožeči stranki poravnati zapadle zneske zavarovalne premije.
  • <<
  • <
  • 25
  • od 50
  • >
  • >>