zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom in odtujitev predmetov - škoda na strojih in opremi - odškodnina - lastništvo premičnine - oddaja poslovnega prostora v najem - splošni zavarovalni pogoji - pristnost listine
Vprašanje, ali je bil tožnik lastnik ob vlomu odtujenih premičnin, je pravno odločilno zato, ker ima lahko pri premoženjskih zavarovanjih pravice iz zavarovanja samo tisti, ki ima ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal.
Konkretno zavarovanje opreme s stroji in aparati se je lahko nanašalo zgolj na tisto, kar je bilo v času sklenitve zavarovalne pogodbe v tožnikovi lasti. Posledično tudi zavarovanje lahko krije zgolj škodo zaradi odtujitve tiste opreme s stroji in aparati, ki je bila ob sklenitvi zavarovanja v zavarovančevi lasti.
Obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje sta dve različni, a povezani razmerji. Oseba, ki se prostovoljno zdravstveno zavaruje, ima poleg obveznega zavarovanja, katerega nosilec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, še pogodbeno razmerje z zavarovalnico, s katero sklene pogodbo o prostovoljnem, dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Splošni pogoji dopolnilnega zavarovanja določajo, da pride do prenehanja zavarovalne pogodbe v trenutku, ko zavarovanec izgubi status iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Opustitev dolžnosti obveščanja s strani zavarovanca predstavlja zgolj odškodninsko odgovornost za primer, da bi se kljub prenehanju pogodbenega razmerja še naprej uporabljale zdravstvene storitve iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih zavarovalnica krila izvajalcem zdravstvenih storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010754
ZPP člen 8. OZ člen 942.
zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - zavarovalna polica - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - ničnost pogodbenih določil o izgubi pravice - vožnja pod vplivom alkohola - ugotavljanje alkoholiziranosti - preizkus alkoholiziranosti voznika - alkotest - izmaknitev preiskavi vinjenosti - izmik preizkusu alkoholiziranosti - domneva o alkoholiziranosti - nastanek zavarovalnega primera - prijava zavarovalnega primera - obvestitev policije o prometni nesreči - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - dokazno breme - dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič - odločba prekrškovnega organa
Kršitev obveznosti, da je zavarovanec oziroma voznik dolžan o prometni nesreči obvestiti policijo, glede na kogentno določilo 942. člena OZ, ne glede na drugačno določilo Splošnih pogojev, sama po sebi še ne pomeni, da je tožnik izgubil zavarovalne pravice. Glede na namen, ki ga ima pogodbena zahteva, da stranka o nesreči ter poškodbah vozila obvesti policijo, je to dejstvo lahko ob upoštevanju ostalih okoliščin, podlaga za sklep, da se je zavarovanec s tem izmaknil preizkusu alkoholiziranosti.
Ker zavarovalnica dejansko nima druge možnosti dokazovati alkoholiziranost svojih zavarovancev, je treba določila Splošnih pogojev, tudi določilo o tem, da je zavarovanec oziroma voznik dolžan o prometni nesreči obvestiti policijo, razlagati v smislu obveznosti voznikov, da aktivno prispevajo k izvedbi preiskave oziroma omogočijo ugotavljanje alkoholiziranosti. Pri presoji je zato pomembno le to, ali je voznik oziroma zavarovanec imel dejansko možnost, da policijo o prometni nesreči obvesti takoj po njej ali ne, oziroma ali je za preiskavo poskrbel na drug način.
Stranka lahko svojo nealkoholiziranost dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z opravo alkotesta ali z zdravniškim pregledom po nesreči, ki pa jih sodišče presoja skladno z 8. členom ZPP. Povedano drugače: meritev alkoholiziranosti drugi dokazi lahko nadomestijo, vendar stranka zaradi neobstoja objektivnih dokazov (strokoven preizkus) nase prevzame tveganje, da z njimi sodišča ne bo prepričala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010639
ZOZP člen 1, 15. ZS člen 113a, 113a/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - uporaba vozila - običajna funkcija vozila - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - odškodnina - pravica do odškodnine
Četudi pojma „uporaba vozila“ ni mogoče omejiti zgolj na uporabo vozila v prometni situaciji, pa je potrebno upoštevati, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno (zgolj) za riziko vožnje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje torej ne more zajemati vsakršne škode, ki nastane tretjim in ki je kakorkoli povezana z delovanjem vozila. Zavarovalnega kritja zato ni v primeru, ko vozilo opravlja izključno funkcijo proizvajalca pogonske sile.
V konkretnem primeru je zavarovalno kritje izključeno zato, ker je bil traktor uporabljen zgolj kot delovni stroj - kot vir energije za uporabo traktorskega priključka, katerega delovna operacija, izvajana v času škodnega dogodka, ni zajemala tudi vožnje oziroma premika traktorja z namenom izvedbe delovne operacije. Vtoževana škoda ni nastala pri običajni funkciji traktorja (vožnja oziroma premik traktorja v funkciji delovnega stroja je običajna funkcija traktorja), zato ni krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.
Prvi toženec bi lahko pravilno zavaroval gradbišče le tako, da nihče od drugih delavcev, ki so delali na skupnem gradbišču, v času odstranjevanja tramov ne bi bil prisoten. Torej bi morali biti drugi delavci iz skupnega gradbišča za določen čas umaknjeni. Zato pokojnemu delavcu ni mogoče očitati, da se ne bi smel zadrževati, kjer se je zadrževal, saj je bilo skupno gradbišče na razdalji nekaj metrov in kot navaja pritožba, so bili v sklopu projekta trije objekti. Pritožbeni ugovor deljene odgovornosti je ob povedanem neutemeljen.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo ima oškodovanec pravico do direktne tožbe po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, vendar je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Pri obveznem zavarovanju ima zavarovalnica zaradi varstva oškodovanca, ki mu ga daje zakon, in doseganja namena obveznega zavarovanja, zoper oškodovanca le omejene ugovore, ali pa ugovorov iz zavarovalne pogodbe sploh nima, zoper zavarovanca pa lahko naperi regresni zahtevek. Drugače je pri prostovoljnem zavarovanju, kjer je v ospredju zavarovalni interes zavarovanca in kjer zakon oškodovanca ne ščiti, zato ima zavarovalnica tudi proti oškodovancu ugovore iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, to pomeni, da sta vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca v celoti odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010425
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 3, 4, 4/1, 6, 6/1, 7, 7-b, 7-c. ZOZP člen 42m, 42m/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda iz prometne nesreče v tujini - odškodninski urad - tožba zavarovanca zoper odškodninski urad - predpravdni odškodninski zahtevek - predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka - pasivna legitimacija slovenskega zavarovalnega združenja
Napačno je stališče sodišča, da je potrebno besedo „lahko“, ki jo vsebujeta tako drugi odstavek 42.m člena ZOZP kot tudi 7. člen Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 5. 2000 tolmačiti tako, da ima oškodovanec (kadar ni moč identificirati vozila, ki mu je povzročilo škodo v drugi državi članici EU) možnost, da zaprosi za odškodnino (odškodninski organ) v državi članici svojega stalnega prebivališča, da pa obenem vložitev direktne tožbe na škodni sklad (organ) v tisti državi članici, v kateri se je nesreča pripetila, ni dopustna.
V primeru iz 7. člena Direktive mora oškodovanec nujno predhodno (pred vložitvijo tožbe) nasloviti odškodninski zahtevek na odškodninski organ.
OZ člen 165, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba - nastanek škode - zapadlost škode - zakonske zamudne obresti - višina škode - premoženjska škoda - izvedenec - izvedba dokaza z izvedencem - rešeni deli - pravica do izjave - pritožbene novote
V danem primeru gre za enovit odškodninski zahtevek iz naslova škode na avtomobilu. Ker je izvedenec ugotovil, da je zavarovalnica v celoti previsoko ocenila vrednost vozila pred prometno nesrečo, prenizko (za 5%) pa vrednost rešenih delov, je pomembna odškodnina, ki jo je tožnica prejela iz tega skupnega naslova in ki predstavlja višji znesek, kot pa je ugotovljena škoda po izvedencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010462
OZ člen 120, 121, 121/1, 121/2, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost odvetnika - malomarno ravnanje - nestrokovno ravnanje odvetnika - kolektivno zavarovanje - poklicna odgovornost odvetnika - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - ugovor pasivne legitimacije - jamčevanje - določila splošnih pogojev - ničnost določil splošnih pogojev - čas trajanja zavarovanja - čas uveljavljanja zahtevka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor o ničnosti določila splošnih pogojev obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen OZ dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.
nastanek zavarovalnega primera - fingirana prometna nesreča - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Dokazi potrjujejo, da se je nesreča zgodila tako, kot je zatrjevano. Dokazno breme fingiranosti prometne nesreče pa je na toženi stranki, ki trdi, da zavarovalni primer ni nastal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009895
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 943, 943/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/1-3.
sposobnost biti stranka - napačen naslov - takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - zavarovalnina - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - poskus goljufije - plačilna zamuda zavarovalnice - zakonske zamudne obresti - nagrada in stroški izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožena stranka je ugovarjala, da je bil zaradi utemeljenega suma, da predstavlja zavarovalni primer poskus goljufije, zaradi katerega je tekel kazenski postopek, za ugotovitev obstoja obveznosti potreben določen čas. Res mora zavarovalnica, ki se poklicno ukvarja z zavarovalniškimi posli, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ugotoviti, ali njena odgovornost obstaja, a utemeljen sum poskusa goljufije in toženkino zanašanje na policijski zapisnik ter kazensko ovadbo, vsekakor predstavljajo situacijo, ki do njenega razčiščenja utemeljeno odlaga zavarovalničino zamudo.
Trajanje ustnega podajanja izvedenskega mnenja ni bistveno za presojo zahtevnosti priprav na ustno podajanje. Za priprave na ustno podajanje zelo zahtevnega izvedenskega mnenja bi bilo sicer možno priznati nagrado za priprave za manj zahtevno mnenje, a le v primeru, če bi to utemeljevale kakšne posebne okoliščine, na primer to, da se pripombe nanašajo zgolj na manjši del mnenja, ki je njegov enostavnejši del.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009705
ZOZP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 173, 963.
omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - renta za izgubljeno preživljanje - kolizijska pravila - zakonska cesija - odgovornostna zavarovalnica - neposredni zahtevek
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
V kolikor pa gre za neposredni zahtevek po 85(b). členu Uredbe (ES) št. 883/2004 (na katerega se tožnica ravno tako sklicuje), je treba z gotovostjo ugotoviti, ali lahko tožnica po nemškem pravu zahteva vračilo plačanih vdovskih rent od toženke.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009703
ZOZP člen 18. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 352, 403, 963.
regresno upravičenje - cesija - škoda - neposredni zahtevek - renta - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - zastaranje - uporaba slovenskega prava - kolizijska pravila - sukcesivna škoda
V konkretnem primeru je ostalo nerazčiščeno, ali gre za situacijo, kot jo predvideva 85(a). člen Uredbe ES št. 883/2004 (cesijo), ali pa 85(b). člen Uredbe ES št. 883/2004 (direktni zahtevek). Iz trditev tožeče stranke sicer izhaja, da se je slednja sicer bolj sklicevala na subrogacijo oz. cesijo, vendar pa je tudi omenjala direktne zahtevke.
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009776
ZPIZ-1 člen 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1.
prometna nesreča - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sprememba zakonodaje - specialni predpis - lex specialis - vračilo invalidske pokojnine - invalidnina za telesno okvaro - dodatek za pomoč in postrežbo - omejitev zavarovalnega kritja
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 določa, da sme zavod terjati odškodnino ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih. Vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožeča stranka od tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres izplačanih invalidskih pokojnin, nadomestila za telesno okvaro ter dodatka za pomoč in postrežbo pred poplačilom ostalih oškodovancev.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010121
Zakon o obveznem zavarovanju v prometu člen 18, 19, 19/2. OZ člen 131. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 127.
škoda, povzročena s prometno nesrečo - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno in prostovoljno zavarovanje - zavarovalna vsota pri obveznem zavarovanju motornih vozil - valorizacija zavarovalne vsote - zavarovalna polica - omejitev zavarovalne vsote - povrnitev škode - hude telesne poškodbe - pravica do dela s krajšim delovnim časom - izgubljeni dohodek - nadomestilo za izgubljeni dohodek - višina odškodnine oziroma nadomestila - bruto ali neto znesek - akontacija dohodnine - plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje
Zaradi omejene zmožnosti primerjave plač v primerljivih družinskih podjetij, je sodišče upravičeno kot enega izmed kriterijev upoštevalo tudi kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev, sprejete s strani Gospodarske zbornice RS, Združenja delodajalcev in Združenja Manager.
Pravica do dela na delovnem mestu s polovico polnega delovnega časa nujno ne pomeni, da sme biti tožnik na delovnem mestu prisoten le 4 ure, temveč le, da je v dnevu zmožen opraviti le polovico svojih delovnih nalog, ne glede na to, koliko ur je prisoten na delovnem mestu.
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po Zakonu o dohodnini obdavčljiva in se od nje plača dohodnina. Obračun akontacije mora izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, ki je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku.
Toženec je z vsakim delnim plačilom pripoznal svoj dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, zastaralni rok pa je začel teči znova (364. člen OZ in prvi odstavek 369. člena OZ).
Pogoji za omejitev teka zamudnih obresti niso podani, ker vsota zapadlih in neplačanih obresti na dan uveljavitve OZ-A dne 22. 5. 2007 še ni dosegla glavnice.
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda kot posledica obratovanja traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - običajna raba stvari
Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati namen avtomobilskih zavarovanj, za katera je bistveno, da gre za zavarovanja vozil v funkciji prevoznega sredstva, kar izrecno navaja sodba Sodišča Evropske unije C-514/16, z dne 28. 11. 2017, po kateri pojem "uporaba vozil" zajema vsakršno uporabo vozila kot prevoznega sredstva. Po navedeni sodbi pojem "uporaba vozil" ne zajema primera, v katerem je bil poljedelski traktor udeležen v nesreči, pri čemer v trenutku, ko se je ta nesreča zgodila, njegova glavna funkcija ni bila funkcija prevoznega sredstva, ampak je kot delovni stroj proizvajal pogonsko silo, potrebno za poganjanje črpalke za škropljenje herbicida.
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - vzročna zveza - višina škode - materialno procesno vodstvo
Preizkusu alkoholiziranosti se je mogoče izmakniti na različne načine. Ker ti načini v splošnih pogojih niso definirani, je sodišče tisto, ki mora upoštevajoč okoliščine vsakokratnega primera presoditi, ali je do tega res prišlo. Nobenega dvoma ne more biti, da je za takšno presojo pomembno tudi dejstvo, ali je voznik poklical policijo.
obveznost plačila zavarovalnice - pripoznava zahtevka - večja škoda - določila splošnih pogojev zavarovalnice - odvetniški stroški
Vtoževani stroški bi namreč (lahko) nastali tudi v primeru, če tožeča stranka ne bi kršila obveznosti iz Splošnih pogojev, torej tudi če tožeča stranka ne bi pripoznala zahtevka oškodovanca in bi nemudoma obvestila toženo stranko o zavarovalnem primeru, saj nikjer ni predpisano, da zavarovalec o nastopu zavarovalnega primera tožene stranke ne bi smel obvestiti preko odvetnika, prav tako višina odškodnine med pravdnima strankama ni bila sporna in zatorej tožena stranka zaradi tožničinega pripoznanja zahtevka ni bila nič na slabšem.