OZ člen 147, 921, 924, 953, 953/1, 953/3, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovanih nevarnosti - izključitev zavarovalnega kritja - škoda, ki je krita z zavarovanjem - premoženjski interes zavarovanca - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - delavec zavarovanca - subrogacija - sozavarovana oseba - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Izključitev zavarovalničine odgovornosti velja le, če škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, je zavarovalnica dolžna povrniti vsako škodo ne glede na to, ali je bila škoda povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ). Takšna izjema od izključitve kritja velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila.
Zavarovalnica ne more izključiti kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011202
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271. ZPIZ-2 člen 190, 193.
ZPIZ - aktivna stvarna legitimacija - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za invalidnost - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninski zahtevek Zavoda - odškodninska odgovornost zavarovalnice - obvezna zavarovanja v prometu - povzročitev škode - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - lex specialis
V času med 1. 1. 2013 in 1. 1. 2016 ZPIZ ni mogel zahtevati povrnitve invalidnine od zavarovalnice, pri kateri je bil zavarovan povzročitelj prometne nesreče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011991
OZ člen 154. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-53, 4, 4/2, 4/3, 42, 42/1, 57, 57/1. ZPP člen 125a, 125a/4.
povrnitev premoženjske škode - prometna nezgoda - pravila cestnega prometa - nedopustno protipravno ravnanje - vzročna zveza - soprispevek - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je voznica s tem, ko je pred trkom pogledala v vzvratno ogledalo in v njem videla tožnika, za katerega je upravičeno sklepala, da drži varnostno razdaljo in da je ne bo prehiteval (tretji odstavek 4. člena ZPrCP), zadostila zahtevi iz prvega odstavka 42. člena ZPrCP, po kateri se mora voznik, preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali premikom vozila, s pogledi v vzvratna ogledala in preko ramena, da premosti mrtvi kot ali kako drugače prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje. Pravilno je pojasnilo, da pogled preko rame zaradi premostitve mrtvega kota ni bil potreben, ker je voznica zaznala tožnika že s pogledom v vzvratno ogledalo. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
plačilo zavarovalnine - nezgodno zavarovanje za primer smrti - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Pravilna je presoja sodišča, da so poškodbe zavarovanca nastale kot posledica bolezenskega dogodka, ki je neposredno predhodil padcu. Ker torej tožeča stranka ni dokazala, da je bila zavarovančeva smrt posledica nezgode (njene tožbene teze o padcu zaradi spolzkih tal dokazni postopek ni potrdil, enako velja za možnost, da bi se zavarovanec spotaknil ob stojalo), je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine pravilna.
S prevzemom splošnih pogojev je bila tožeča stranka seznanjena tudi s pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Pravica je zapisana na prvi strani splošnih pogojev ŽZ-Prizma-01/08, na vidnem mestu v 4. členu, ki govori o trajanju zavarovanja. Pritožba nima prav, da bi morala ta pravica biti zapisana tudi v obrazcu ponudbe, v kateri je bil predlagan samo del pogodbene vsebine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00011320
OZ člen 921. ZZVZZ člen 61, 62. ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
zavarovalna pogodba - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - dvojno zavarovanje - odpoved zavarovalne pogodbe - plačilo zavarovalne premije - prenehanje obligacijskega razmerja - spor majhne vrednosti
Toženec je imel v obdobju med dnem, do katerega se je tožeča stranka prostovoljno odpovedala plačilu premij, in dnem, ko je pogodbo s tožencem odpovedala, po nepotrebnem dvojno zavarovalno kritje, vendar je za tako stanje odgovoren sam. S tožečo stranko je namreč sklenil novo zavarovalno pogodbo, še preden je poskrbel, da bi bila stara prekinjena. Dolžnost toženca je, da svoja predhodna obligacijska razmerja uredi.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010898
ZPP člen 337, 337/1, 458. ZBPP člen 46, 46/3.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - splošni zavarovalni pogoji - dnevno nadomestilo - nesposobnost za delo - pritožbene novote - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom in odtujitev predmetov - škoda na strojih in opremi - odškodnina - lastništvo premičnine - oddaja poslovnega prostora v najem - splošni zavarovalni pogoji - pristnost listine
Vprašanje, ali je bil tožnik lastnik ob vlomu odtujenih premičnin, je pravno odločilno zato, ker ima lahko pri premoženjskih zavarovanjih pravice iz zavarovanja samo tisti, ki ima ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal.
Konkretno zavarovanje opreme s stroji in aparati se je lahko nanašalo zgolj na tisto, kar je bilo v času sklenitve zavarovalne pogodbe v tožnikovi lasti. Posledično tudi zavarovanje lahko krije zgolj škodo zaradi odtujitve tiste opreme s stroji in aparati, ki je bila ob sklenitvi zavarovanja v zavarovančevi lasti.
Obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje sta dve različni, a povezani razmerji. Oseba, ki se prostovoljno zdravstveno zavaruje, ima poleg obveznega zavarovanja, katerega nosilec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, še pogodbeno razmerje z zavarovalnico, s katero sklene pogodbo o prostovoljnem, dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Splošni pogoji dopolnilnega zavarovanja določajo, da pride do prenehanja zavarovalne pogodbe v trenutku, ko zavarovanec izgubi status iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Opustitev dolžnosti obveščanja s strani zavarovanca predstavlja zgolj odškodninsko odgovornost za primer, da bi se kljub prenehanju pogodbenega razmerja še naprej uporabljale zdravstvene storitve iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih zavarovalnica krila izvajalcem zdravstvenih storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010754
ZPP člen 8. OZ člen 942.
zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - zavarovalna polica - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - ničnost pogodbenih določil o izgubi pravice - vožnja pod vplivom alkohola - ugotavljanje alkoholiziranosti - preizkus alkoholiziranosti voznika - alkotest - izmaknitev preiskavi vinjenosti - izmik preizkusu alkoholiziranosti - domneva o alkoholiziranosti - nastanek zavarovalnega primera - prijava zavarovalnega primera - obvestitev policije o prometni nesreči - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - dokazno breme - dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič - odločba prekrškovnega organa
Kršitev obveznosti, da je zavarovanec oziroma voznik dolžan o prometni nesreči obvestiti policijo, glede na kogentno določilo 942. člena OZ, ne glede na drugačno določilo Splošnih pogojev, sama po sebi še ne pomeni, da je tožnik izgubil zavarovalne pravice. Glede na namen, ki ga ima pogodbena zahteva, da stranka o nesreči ter poškodbah vozila obvesti policijo, je to dejstvo lahko ob upoštevanju ostalih okoliščin, podlaga za sklep, da se je zavarovanec s tem izmaknil preizkusu alkoholiziranosti.
Ker zavarovalnica dejansko nima druge možnosti dokazovati alkoholiziranost svojih zavarovancev, je treba določila Splošnih pogojev, tudi določilo o tem, da je zavarovanec oziroma voznik dolžan o prometni nesreči obvestiti policijo, razlagati v smislu obveznosti voznikov, da aktivno prispevajo k izvedbi preiskave oziroma omogočijo ugotavljanje alkoholiziranosti. Pri presoji je zato pomembno le to, ali je voznik oziroma zavarovanec imel dejansko možnost, da policijo o prometni nesreči obvesti takoj po njej ali ne, oziroma ali je za preiskavo poskrbel na drug način.
Stranka lahko svojo nealkoholiziranost dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z opravo alkotesta ali z zdravniškim pregledom po nesreči, ki pa jih sodišče presoja skladno z 8. členom ZPP. Povedano drugače: meritev alkoholiziranosti drugi dokazi lahko nadomestijo, vendar stranka zaradi neobstoja objektivnih dokazov (strokoven preizkus) nase prevzame tveganje, da z njimi sodišča ne bo prepričala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010639
ZOZP člen 1, 15. ZS člen 113a, 113a/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - uporaba vozila - običajna funkcija vozila - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - odškodnina - pravica do odškodnine
Četudi pojma „uporaba vozila“ ni mogoče omejiti zgolj na uporabo vozila v prometni situaciji, pa je potrebno upoštevati, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno (zgolj) za riziko vožnje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje torej ne more zajemati vsakršne škode, ki nastane tretjim in ki je kakorkoli povezana z delovanjem vozila. Zavarovalnega kritja zato ni v primeru, ko vozilo opravlja izključno funkcijo proizvajalca pogonske sile.
V konkretnem primeru je zavarovalno kritje izključeno zato, ker je bil traktor uporabljen zgolj kot delovni stroj - kot vir energije za uporabo traktorskega priključka, katerega delovna operacija, izvajana v času škodnega dogodka, ni zajemala tudi vožnje oziroma premika traktorja z namenom izvedbe delovne operacije. Vtoževana škoda ni nastala pri običajni funkciji traktorja (vožnja oziroma premik traktorja v funkciji delovnega stroja je običajna funkcija traktorja), zato ni krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.
Prvi toženec bi lahko pravilno zavaroval gradbišče le tako, da nihče od drugih delavcev, ki so delali na skupnem gradbišču, v času odstranjevanja tramov ne bi bil prisoten. Torej bi morali biti drugi delavci iz skupnega gradbišča za določen čas umaknjeni. Zato pokojnemu delavcu ni mogoče očitati, da se ne bi smel zadrževati, kjer se je zadrževal, saj je bilo skupno gradbišče na razdalji nekaj metrov in kot navaja pritožba, so bili v sklopu projekta trije objekti. Pritožbeni ugovor deljene odgovornosti je ob povedanem neutemeljen.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo ima oškodovanec pravico do direktne tožbe po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, vendar je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Pri obveznem zavarovanju ima zavarovalnica zaradi varstva oškodovanca, ki mu ga daje zakon, in doseganja namena obveznega zavarovanja, zoper oškodovanca le omejene ugovore, ali pa ugovorov iz zavarovalne pogodbe sploh nima, zoper zavarovanca pa lahko naperi regresni zahtevek. Drugače je pri prostovoljnem zavarovanju, kjer je v ospredju zavarovalni interes zavarovanca in kjer zakon oškodovanca ne ščiti, zato ima zavarovalnica tudi proti oškodovancu ugovore iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, to pomeni, da sta vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca v celoti odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010425
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 3, 4, 4/1, 6, 6/1, 7, 7-b, 7-c. ZOZP člen 42m, 42m/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda iz prometne nesreče v tujini - odškodninski urad - tožba zavarovanca zoper odškodninski urad - predpravdni odškodninski zahtevek - predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka - pasivna legitimacija slovenskega zavarovalnega združenja
Napačno je stališče sodišča, da je potrebno besedo „lahko“, ki jo vsebujeta tako drugi odstavek 42.m člena ZOZP kot tudi 7. člen Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 5. 2000 tolmačiti tako, da ima oškodovanec (kadar ni moč identificirati vozila, ki mu je povzročilo škodo v drugi državi članici EU) možnost, da zaprosi za odškodnino (odškodninski organ) v državi članici svojega stalnega prebivališča, da pa obenem vložitev direktne tožbe na škodni sklad (organ) v tisti državi članici, v kateri se je nesreča pripetila, ni dopustna.
V primeru iz 7. člena Direktive mora oškodovanec nujno predhodno (pred vložitvijo tožbe) nasloviti odškodninski zahtevek na odškodninski organ.
OZ člen 165, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba - nastanek škode - zapadlost škode - zakonske zamudne obresti - višina škode - premoženjska škoda - izvedenec - izvedba dokaza z izvedencem - rešeni deli - pravica do izjave - pritožbene novote
V danem primeru gre za enovit odškodninski zahtevek iz naslova škode na avtomobilu. Ker je izvedenec ugotovil, da je zavarovalnica v celoti previsoko ocenila vrednost vozila pred prometno nesrečo, prenizko (za 5%) pa vrednost rešenih delov, je pomembna odškodnina, ki jo je tožnica prejela iz tega skupnega naslova in ki predstavlja višji znesek, kot pa je ugotovljena škoda po izvedencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010462
OZ člen 120, 121, 121/1, 121/2, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost odvetnika - malomarno ravnanje - nestrokovno ravnanje odvetnika - kolektivno zavarovanje - poklicna odgovornost odvetnika - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - ugovor pasivne legitimacije - jamčevanje - določila splošnih pogojev - ničnost določil splošnih pogojev - čas trajanja zavarovanja - čas uveljavljanja zahtevka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor o ničnosti določila splošnih pogojev obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen OZ dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.
nastanek zavarovalnega primera - fingirana prometna nesreča - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Dokazi potrjujejo, da se je nesreča zgodila tako, kot je zatrjevano. Dokazno breme fingiranosti prometne nesreče pa je na toženi stranki, ki trdi, da zavarovalni primer ni nastal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009895
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 943, 943/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/1-3.
sposobnost biti stranka - napačen naslov - takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - zavarovalnina - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - poskus goljufije - plačilna zamuda zavarovalnice - zakonske zamudne obresti - nagrada in stroški izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožena stranka je ugovarjala, da je bil zaradi utemeljenega suma, da predstavlja zavarovalni primer poskus goljufije, zaradi katerega je tekel kazenski postopek, za ugotovitev obstoja obveznosti potreben določen čas. Res mora zavarovalnica, ki se poklicno ukvarja z zavarovalniškimi posli, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ugotoviti, ali njena odgovornost obstaja, a utemeljen sum poskusa goljufije in toženkino zanašanje na policijski zapisnik ter kazensko ovadbo, vsekakor predstavljajo situacijo, ki do njenega razčiščenja utemeljeno odlaga zavarovalničino zamudo.
Trajanje ustnega podajanja izvedenskega mnenja ni bistveno za presojo zahtevnosti priprav na ustno podajanje. Za priprave na ustno podajanje zelo zahtevnega izvedenskega mnenja bi bilo sicer možno priznati nagrado za priprave za manj zahtevno mnenje, a le v primeru, če bi to utemeljevale kakšne posebne okoliščine, na primer to, da se pripombe nanašajo zgolj na manjši del mnenja, ki je njegov enostavnejši del.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009705
ZOZP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 173, 963.
omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - renta za izgubljeno preživljanje - kolizijska pravila - zakonska cesija - odgovornostna zavarovalnica - neposredni zahtevek
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
V kolikor pa gre za neposredni zahtevek po 85(b). členu Uredbe (ES) št. 883/2004 (na katerega se tožnica ravno tako sklicuje), je treba z gotovostjo ugotoviti, ali lahko tožnica po nemškem pravu zahteva vračilo plačanih vdovskih rent od toženke.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009703
ZOZP člen 18. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 352, 403, 963.
regresno upravičenje - cesija - škoda - neposredni zahtevek - renta - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - zastaranje - uporaba slovenskega prava - kolizijska pravila - sukcesivna škoda
V konkretnem primeru je ostalo nerazčiščeno, ali gre za situacijo, kot jo predvideva 85(a). člen Uredbe ES št. 883/2004 (cesijo), ali pa 85(b). člen Uredbe ES št. 883/2004 (direktni zahtevek). Iz trditev tožeče stranke sicer izhaja, da se je slednja sicer bolj sklicevala na subrogacijo oz. cesijo, vendar pa je tudi omenjala direktne zahtevke.
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.