plačilo zavarovalnih premij - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - zavarovalna pogodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni izpolnil svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti, ker ni plačal vseh zapadlih zavarovalnih premij in je z enostransko izjavo predčasno sicer odstopil iz pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec dne 7. 1. 2014 podal tožnici zahtevek za odstop od obeh zavarovalnih pogodb in je toženčevo izjavo sodišče tudi štelo za enostranski odstop od pogodbe, vendar sta obe citirani pogodbi bili sklenjeni za 10 let in zato izjava o odstopu tožene stranke lahko učinkuje šele po preteku treh let in z iztekom šestmesečnega odpovednega roka, kot to določa tretji odstavek 946. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013611
ZOZP člen 7, 15. ZVCP-1 člen 63, 65, 67, 113. OZ člen 131, 154, 154/1. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1, 4. ZPP člen 72, 72/2, 282, 282/2.
zavarovalni primer -prometna nesreča - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - civilna odgovornost - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - običajna funkcija vozila - uporaba motornega vozila - parkiranje - ugasnjen motor - zasebno parkirišče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - vinjenost voznika - regres zavarovalnice - trčenje v stoječe vozilo
V sodbah Sodišča EU je bilo izkristalizirano stališče, da mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki so običajna na njenem ozemlju, krita z avtomobilskim zavarovanjem.
Direktivo je treba razlagati tako, da pojem "uporaba vozil" ni omejen na prometno situacijo, torej na uporabo na javni površini, ampak ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Gre torej za uporabo vozila kot prevoznega sredstva, vendar tudi v trenutku, ko je le to v nepremičnem stanju parkirano na zasebnem parkirišču.
odgovornost zavarovalnice - odškodnina zaradi ravnanja zavarovalnega zastopnika
Po prvem odstavku 546. člena ZZavar-1 zavarovalnica odgovarja za dejanja zavarovalnega zastopnika v skladu z določili OZ. Zavarovalni zastopnik namreč dela v imenu in na račun zavarovalnice (930. člen OZ). Vsa pravna dejanja, ki jih je opravil zavarovalni zastopnik, zato neposredno učinkujejo za zastopano zavarovalnico.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013552
OZ člen 131, 131/1, 132, 174, 179.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zavarovalna polica - krivdna odškodninska odgovornost - vzrok padca - padec z lestve - poškodba pri padcu z lestve - delo na naslonski lestvi - poškodba ledveno križne hrbtenice - prijava škode zavarovalnici - razhajanje v izjavah prič - premoženjska in nepremoženjska škoda
Čeprav je šlo za lestev brez napak, ki je imela širšo spodnjo prečko ter se je vedelo, kako oz. kje je prislonjena, lahko tisti, ki na njej stoji, zaradi trka vanjo izgubi ravnotežje in pade. Življenjsko je, da je tožnik zaradi nepričakovanega udarca v lestev izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval.
krivdna odškodninska odgovornost - škodni dogodek - zavarovalni primer - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - objektivna predvidljivost škodne posledice - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Čeprav ni posebnega predpisa, ki bi določal kakšen mora biti pokrov nad jaškom za odtok meteorne vode, to ne pomeni, da odškodninska odgovornost zavarovalca toženke ni podana. Zadošča namreč, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej zapovedano.
Dokazno breme nastanka zavarovalnega primera nosi tožnik. Glede na vzpostavljen dvom v resničnost tožnikovih trditev, bi moral za uspeh z zahtevkom dokazati, da je šlo za nenaden, od njegove volje neodvisen dogodek, torej za dogodek, ki ni bil načrtovan. Svoje trditve bi moral dokazati s tako stopnjo prepričljivosti, da bi bil o njihovi resničnosti izključen vsak razumen dvom (gotovost). Temu pa ni zadostil.
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
prometna nesreča - premoženjska škoda - nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - delna invalidnost - invalidnina za telesno okvaro - prepoved povratne veljave pravnih aktov - sprememba zakonodaje - specialni predpis - lex specialis - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Spremenjene določbe posegajo v obveznosti tožene stranke in jih povečujejo, česar tožena stranka pred uveljavitvijo spremembe, sploh glede na ustaljeno sodno prakso, ni mogla pričakovati. Zato sprememba na pravnem področju (ko je zakonodajalec, z učinkom od 1. 1. 2016, povsem na novo uredil družbeno razmerje) ni bila predvidljiva in tožena stranka s spremembo ni mogla vnaprej računati.
odgovornost projektanta - zavarovalna pogodba - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del na nepremičnini tretjemu - soodgovornost oškodovanca - regres plačnika
Položaj pri odgovornosti projektanta na podlagi police št. 01-0107167962 je drugačen kot pri zavarovanju splošne civilne odgovornosti tožeče stranke kot izvajalca del. V tem razmerju je namreč tožeča stranka v vlogi oškodovanca, prva toženka pa je zavarovalnica povzročitelja škode, kar pomeni, da prva toženka ima ugovor soodgovornosti, če je k nastanku škode prispeval tudi oškodovanec.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo omenjeno plovilo zavarovano v vseh primerih, če bi do poškodbe prišlo v času, ko je plovilo mirovalo v katerikoli marini ali komunalnem privezu (pod pogojema, da je bilo pravilno privezano in da gre za marino ali komunalni privez, ki nudi zavetje za najmanj 270º kompasa). Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni trdila, da je tožnik ob sklenitvi zavarovanja zavarovalno zastopnico seznanil z dejstvom, da bo plovilo v času mirovanja privezano na bojo sredi strunjanskega zaliva (brez uradnega dovoljenja), temveč je tožeča stranka le trdila, da je tožnik zavarovalno zastopnico obvestil, da bo plovilo privezano v pristanišču v Strunjanu. Če bi prišlo v konkretnem primeru do škode na plovilu v času mirovanja in bi se plovilo nahajalo v okviru komunalnega priveza v Strunjanu, bi bila namreč tožeča stranka upravičena do zavarovalnine že na pogodbeni pravni podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00012400
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85/1. ZOR člen 194, 194/1, 194/2. ZTSPOZ Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (1990) člen 94. ZOZP člen 18. ASVG paragraf 258, 332, 332/1.
prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - vprašanje uporabe tujega prava - uporaba slovenskega prava - avstrijsko pravo - subrogacija - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - renta - višina odškodnine - trditveno breme - napačen prevod
Izhodišča tožeče stranke glede (ne)omejitve pravic, torej tudi glede višine povrnitve plačane rente, so napačne, saj je sodišče tisto, ki mora poznati pravo (iura novit curia) in je sodišče prve stopnje podalo pravilno razlago Uredbe Sveta ES 1403/71, ki je bila spremenjena in dopolnjena z Uredbo Sveta ES 2001/83 v povezavi s sodbo Sodišča ES C397/96 z dne 21. 9. 1999. Tožena stranka je dolžna povrniti plačilo vdovske rente v pravnomočno prisojenem delu soodgovornosti 80 %, ki jo oškodovanki zaradi smrti njenega zavarovanca plačuje tožeča stranka kot nosilka socialnega zavarovanja in se s tem v zvezi uporablja pravo države, kjer je sedež izplačevalca socialnega zavarovanja, vendar je pri višini plačila omejena s pravom države, kjer je nastala škoda, in sicer ne more presegati zahtevka, ki jo imajo oškodovanec in upravičenci po njem po pravu te države do povzročitelja škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013601
OZ člen 950. ZVNDN člen 8, 8/1, 8/1-2. ZPP člen 279a.
neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča - zavarovalno kritje in nastanek zavarovalnega primera - zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - plaz za hišo - sanacija plazu - stroški s sanacijo - pasivna legitimacija zavarovalnice - sodba na podlagi stanja spisa - soglasje pravdnih strank - odpoved glavni obravnavi
Stranki sta v materialnopravnem razmerju na podlagi zavarovalne pogodbe, zato je ugovor pasivne legitimacije neutemeljen. Tudi ob dejstvu, da je zemeljski plaz naravna nesreča, to še ne pomeni, da je toženka kljub zavarovanju prosta obveznosti do povrnitve škode. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami namreč določa pristojnosti ravnanj države, občine, organizacij, pa tudi odgovornost lastnikov in uporabnikov stavb, ne izključuje pa obveznosti zavarovalnice.
Glede na ugotovitve izvedenca, ko je olje izteklo že v 20 sekundah in je vsako delovanje motorja po tem trenutku že povzročilo škodo, določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati na način, da vsako delovanje motorja po izteku olja, tudi če gre za vprašanje sekund, že pomeni izključitev kritja škode. Upoštevati je treba konkretne okoliščine zadeve in določen čas za reakcijo voznika. Opisane okoliščine (olje je izteklo hipoma, tovornjak se ob udarcu ni takoj ustavil, voznik je po ustavitvi tovornjaka zelo hitro ugasnil motor) zato ob pravilni razlagi splošnih določb nimajo za posledico izključitve kritja škode. Drugačna razlaga bi bila do zavarovancev prestroga.
OZ člen 147, 921, 924, 953, 953/1, 953/3, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovanih nevarnosti - izključitev zavarovalnega kritja - škoda, ki je krita z zavarovanjem - premoženjski interes zavarovanca - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - delavec zavarovanca - subrogacija - sozavarovana oseba - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Izključitev zavarovalničine odgovornosti velja le, če škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, je zavarovalnica dolžna povrniti vsako škodo ne glede na to, ali je bila škoda povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ). Takšna izjema od izključitve kritja velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila.
Zavarovalnica ne more izključiti kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011202
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271. ZPIZ-2 člen 190, 193.
ZPIZ - aktivna stvarna legitimacija - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za invalidnost - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninski zahtevek Zavoda - odškodninska odgovornost zavarovalnice - obvezna zavarovanja v prometu - povzročitev škode - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - lex specialis
V času med 1. 1. 2013 in 1. 1. 2016 ZPIZ ni mogel zahtevati povrnitve invalidnine od zavarovalnice, pri kateri je bil zavarovan povzročitelj prometne nesreče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011991
OZ člen 154. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-53, 4, 4/2, 4/3, 42, 42/1, 57, 57/1. ZPP člen 125a, 125a/4.
povrnitev premoženjske škode - prometna nezgoda - pravila cestnega prometa - nedopustno protipravno ravnanje - vzročna zveza - soprispevek - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je voznica s tem, ko je pred trkom pogledala v vzvratno ogledalo in v njem videla tožnika, za katerega je upravičeno sklepala, da drži varnostno razdaljo in da je ne bo prehiteval (tretji odstavek 4. člena ZPrCP), zadostila zahtevi iz prvega odstavka 42. člena ZPrCP, po kateri se mora voznik, preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali premikom vozila, s pogledi v vzvratna ogledala in preko ramena, da premosti mrtvi kot ali kako drugače prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje. Pravilno je pojasnilo, da pogled preko rame zaradi premostitve mrtvega kota ni bil potreben, ker je voznica zaznala tožnika že s pogledom v vzvratno ogledalo. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
plačilo zavarovalnine - nezgodno zavarovanje za primer smrti - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Pravilna je presoja sodišča, da so poškodbe zavarovanca nastale kot posledica bolezenskega dogodka, ki je neposredno predhodil padcu. Ker torej tožeča stranka ni dokazala, da je bila zavarovančeva smrt posledica nezgode (njene tožbene teze o padcu zaradi spolzkih tal dokazni postopek ni potrdil, enako velja za možnost, da bi se zavarovanec spotaknil ob stojalo), je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine pravilna.
S prevzemom splošnih pogojev je bila tožeča stranka seznanjena tudi s pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Pravica je zapisana na prvi strani splošnih pogojev ŽZ-Prizma-01/08, na vidnem mestu v 4. členu, ki govori o trajanju zavarovanja. Pritožba nima prav, da bi morala ta pravica biti zapisana tudi v obrazcu ponudbe, v kateri je bil predlagan samo del pogodbene vsebine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00011320
OZ člen 921. ZZVZZ člen 61, 62. ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
zavarovalna pogodba - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - dvojno zavarovanje - odpoved zavarovalne pogodbe - plačilo zavarovalne premije - prenehanje obligacijskega razmerja - spor majhne vrednosti
Toženec je imel v obdobju med dnem, do katerega se je tožeča stranka prostovoljno odpovedala plačilu premij, in dnem, ko je pogodbo s tožencem odpovedala, po nepotrebnem dvojno zavarovalno kritje, vendar je za tako stanje odgovoren sam. S tožečo stranko je namreč sklenil novo zavarovalno pogodbo, še preden je poskrbel, da bi bila stara prekinjena. Dolžnost toženca je, da svoja predhodna obligacijska razmerja uredi.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010898
ZPP člen 337, 337/1, 458. ZBPP člen 46, 46/3.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - splošni zavarovalni pogoji - dnevno nadomestilo - nesposobnost za delo - pritožbene novote - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.