CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015163
ZPP člen 78, 79, 153, 153/3. ZFPPIPP člen 386. OZ člen 921.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - plačilo predujma - skrbnost stečajnega upravitelja - zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - zavarovalnina - soprispevek zavarovanca - neuporaba varnostnega pasu - namen pogodbe - pogodbena avtonomija
Omejevanje odgovornosti zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine s soprispevkom zavarovanca k nastali škodi bi bilo v primeru, kot je obravnavani, v nasprotju s samim namenom AO plus zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016945
OZ člen 58, 925.
zavarovalna pogodba - zavarovalna polica - pisna oblika pogodbe - kršitev obličnosti pogodbe - konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe - konvalidacija pravnega posla - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - teorija realizacije - realizirana pogodba - nerazumljiva vloga - spor majhne vrednosti
Sodišče je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo zavarovalno razmerje, da sta sklenili polici dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta bili veljavno sklenjeni, kljub temu, da jih toženec ni podpisal. Ugotovilo je namreč konvalidacijo pogodb na podlagi realizacije.
Dokazni predlog z zaslišanjem zakonitega zastopnika je neprimeren, saj bi slednji lahko izpovedal le o tem, da mu je tožena stranka povedala, da so bila vozila odjavljena, kar pa še ne dokazuje, da so bila vozila res odjavljena. Poleg tega je imela tožena stranka možnost predložiti neposreden dokaz, tj. potrdilo pristojnega organa o odjavi vozil. Vendar tega ni storila. Zgolj predlagala je, da poizvedbe pri upravni enoti opravi sodišče po uradni dolžnosti. Takšen predlog pa ni dopusten, saj mora skladno z določbo prvega odstavka 226. člena ZPP stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb.
Utemeljena je pritožbena graja, da je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka za terjatev v višini 1.075,62 EUR ni predložila nobenega dokaza, protispisno.
Ob uradnem preizkusu odločbe višje sodišče ugotavlja, da je podana kršitev 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane odločbe o kapitaliziranih zakonskih zamudnih obrestih odločalo dvakrat.
regres zavarovalnice - izguba pravic iz obveznega zavarovanja - splošni zavarovalni pogoji - zapustitev kraja nesreče - soodgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Toženec v pritožbi niti ne zanika več, da na kraju nesreče ni nudil podatkov o zavarovanju, zato je pravilen in zakonit tudi sklep, da je glede na določbe splošnih pogojev tožnice izgubil svoje pravice iz obveznega zavarovanja.
začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavarovalna pogodba - obveznost zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene zavarovalne vsote - rok za izplačilo - čas, potreben zavarovalnici za ugotovitev obstoja obveznosti - zamuda pri izpolnitvi obveznosti - dolžniška zamuda
Rok, v katerem je bila toženka dolžna tožniku plačati vtoževani znesek, dogovorjen z zavarovalno pogodbo, se je iztekel 23. 6. 2015. Toženka je skladno s prvim odstavkom 299. člena OZ in prvim odstavkom 378. člena OZ prišla v dolžniško zamudo s 24. 6. 2015 in je to datum od katerega tožniku dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
Za prenehanje zavarovalne pogodbe glede na že citirano določilo četrtega odstavka 937. člena OZ ni dovolj zgolj, da zavarovalnica zavarovalca opomni, da premija ni plačana in da jo je dolžan povrniti v roku trideset dni od prejema opomina, sicer bo nastopilo razdrtje pogodbe, temveč mora biti takšno opozorilo poslano s priporočeno pošiljko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00014439
ZPP člen 214, 214/1, 316, 316/1, 316/4, 451, 452, 453. OZ člen 921, 937, 937/3, 937/4.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - zavarovalna pogodba - posledice, če premija ni plačana - neplačana premija - prekluzija dejstev in dokazov
Priznanje dejstev je procesno dejanje, s katerim pravdna stranka izjavi, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi gradi svoj zahtevek. Pri izjavi tožene stranke gre za priznanje dejstva (oziroma trditve nasprotne stranke o pravno pomembnem dejstvu). Tako dejanje ima po prvem odstavku 214. člena ZPP za posledico le, da priznanih dejstev ni treba dokazovati. Ker torej tožena stranka zahtevka ni pripoznala, je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi sodbo na podlagi pripoznave izdalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 316. člena ZPP.
plačilo zavarovalnih premij - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - zavarovalna pogodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni izpolnil svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti, ker ni plačal vseh zapadlih zavarovalnih premij in je z enostransko izjavo predčasno sicer odstopil iz pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec dne 7. 1. 2014 podal tožnici zahtevek za odstop od obeh zavarovalnih pogodb in je toženčevo izjavo sodišče tudi štelo za enostranski odstop od pogodbe, vendar sta obe citirani pogodbi bili sklenjeni za 10 let in zato izjava o odstopu tožene stranke lahko učinkuje šele po preteku treh let in z iztekom šestmesečnega odpovednega roka, kot to določa tretji odstavek 946. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013611
ZOZP člen 7, 15. ZVCP-1 člen 63, 65, 67, 113. OZ člen 131, 154, 154/1. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1, 4. ZPP člen 72, 72/2, 282, 282/2.
zavarovalni primer -prometna nesreča - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - civilna odgovornost - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - običajna funkcija vozila - uporaba motornega vozila - parkiranje - ugasnjen motor - zasebno parkirišče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - vinjenost voznika - regres zavarovalnice - trčenje v stoječe vozilo
V sodbah Sodišča EU je bilo izkristalizirano stališče, da mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki so običajna na njenem ozemlju, krita z avtomobilskim zavarovanjem.
Direktivo je treba razlagati tako, da pojem "uporaba vozil" ni omejen na prometno situacijo, torej na uporabo na javni površini, ampak ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Gre torej za uporabo vozila kot prevoznega sredstva, vendar tudi v trenutku, ko je le to v nepremičnem stanju parkirano na zasebnem parkirišču.
odgovornost zavarovalnice - odškodnina zaradi ravnanja zavarovalnega zastopnika
Po prvem odstavku 546. člena ZZavar-1 zavarovalnica odgovarja za dejanja zavarovalnega zastopnika v skladu z določili OZ. Zavarovalni zastopnik namreč dela v imenu in na račun zavarovalnice (930. člen OZ). Vsa pravna dejanja, ki jih je opravil zavarovalni zastopnik, zato neposredno učinkujejo za zastopano zavarovalnico.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013552
OZ člen 131, 131/1, 132, 174, 179.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zavarovalna polica - krivdna odškodninska odgovornost - vzrok padca - padec z lestve - poškodba pri padcu z lestve - delo na naslonski lestvi - poškodba ledveno križne hrbtenice - prijava škode zavarovalnici - razhajanje v izjavah prič - premoženjska in nepremoženjska škoda
Čeprav je šlo za lestev brez napak, ki je imela širšo spodnjo prečko ter se je vedelo, kako oz. kje je prislonjena, lahko tisti, ki na njej stoji, zaradi trka vanjo izgubi ravnotežje in pade. Življenjsko je, da je tožnik zaradi nepričakovanega udarca v lestev izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval.
krivdna odškodninska odgovornost - škodni dogodek - zavarovalni primer - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - objektivna predvidljivost škodne posledice - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Čeprav ni posebnega predpisa, ki bi določal kakšen mora biti pokrov nad jaškom za odtok meteorne vode, to ne pomeni, da odškodninska odgovornost zavarovalca toženke ni podana. Zadošča namreč, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej zapovedano.
Dokazno breme nastanka zavarovalnega primera nosi tožnik. Glede na vzpostavljen dvom v resničnost tožnikovih trditev, bi moral za uspeh z zahtevkom dokazati, da je šlo za nenaden, od njegove volje neodvisen dogodek, torej za dogodek, ki ni bil načrtovan. Svoje trditve bi moral dokazati s tako stopnjo prepričljivosti, da bi bil o njihovi resničnosti izključen vsak razumen dvom (gotovost). Temu pa ni zadostil.
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
prometna nesreča - premoženjska škoda - nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - delna invalidnost - invalidnina za telesno okvaro - prepoved povratne veljave pravnih aktov - sprememba zakonodaje - specialni predpis - lex specialis - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Spremenjene določbe posegajo v obveznosti tožene stranke in jih povečujejo, česar tožena stranka pred uveljavitvijo spremembe, sploh glede na ustaljeno sodno prakso, ni mogla pričakovati. Zato sprememba na pravnem področju (ko je zakonodajalec, z učinkom od 1. 1. 2016, povsem na novo uredil družbeno razmerje) ni bila predvidljiva in tožena stranka s spremembo ni mogla vnaprej računati.
odgovornost projektanta - zavarovalna pogodba - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del na nepremičnini tretjemu - soodgovornost oškodovanca - regres plačnika
Položaj pri odgovornosti projektanta na podlagi police št. 01-0107167962 je drugačen kot pri zavarovanju splošne civilne odgovornosti tožeče stranke kot izvajalca del. V tem razmerju je namreč tožeča stranka v vlogi oškodovanca, prva toženka pa je zavarovalnica povzročitelja škode, kar pomeni, da prva toženka ima ugovor soodgovornosti, če je k nastanku škode prispeval tudi oškodovanec.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo omenjeno plovilo zavarovano v vseh primerih, če bi do poškodbe prišlo v času, ko je plovilo mirovalo v katerikoli marini ali komunalnem privezu (pod pogojema, da je bilo pravilno privezano in da gre za marino ali komunalni privez, ki nudi zavetje za najmanj 270º kompasa). Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni trdila, da je tožnik ob sklenitvi zavarovanja zavarovalno zastopnico seznanil z dejstvom, da bo plovilo v času mirovanja privezano na bojo sredi strunjanskega zaliva (brez uradnega dovoljenja), temveč je tožeča stranka le trdila, da je tožnik zavarovalno zastopnico obvestil, da bo plovilo privezano v pristanišču v Strunjanu. Če bi prišlo v konkretnem primeru do škode na plovilu v času mirovanja in bi se plovilo nahajalo v okviru komunalnega priveza v Strunjanu, bi bila namreč tožeča stranka upravičena do zavarovalnine že na pogodbeni pravni podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00012400
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85/1. ZOR člen 194, 194/1, 194/2. ZTSPOZ Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (1990) člen 94. ZOZP člen 18. ASVG paragraf 258, 332, 332/1.
prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - vprašanje uporabe tujega prava - uporaba slovenskega prava - avstrijsko pravo - subrogacija - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - renta - višina odškodnine - trditveno breme - napačen prevod
Izhodišča tožeče stranke glede (ne)omejitve pravic, torej tudi glede višine povrnitve plačane rente, so napačne, saj je sodišče tisto, ki mora poznati pravo (iura novit curia) in je sodišče prve stopnje podalo pravilno razlago Uredbe Sveta ES 1403/71, ki je bila spremenjena in dopolnjena z Uredbo Sveta ES 2001/83 v povezavi s sodbo Sodišča ES C397/96 z dne 21. 9. 1999. Tožena stranka je dolžna povrniti plačilo vdovske rente v pravnomočno prisojenem delu soodgovornosti 80 %, ki jo oškodovanki zaradi smrti njenega zavarovanca plačuje tožeča stranka kot nosilka socialnega zavarovanja in se s tem v zvezi uporablja pravo države, kjer je sedež izplačevalca socialnega zavarovanja, vendar je pri višini plačila omejena s pravom države, kjer je nastala škoda, in sicer ne more presegati zahtevka, ki jo imajo oškodovanec in upravičenci po njem po pravu te države do povzročitelja škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013601
OZ člen 950. ZVNDN člen 8, 8/1, 8/1-2. ZPP člen 279a.
neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča - zavarovalno kritje in nastanek zavarovalnega primera - zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - plaz za hišo - sanacija plazu - stroški s sanacijo - pasivna legitimacija zavarovalnice - sodba na podlagi stanja spisa - soglasje pravdnih strank - odpoved glavni obravnavi
Stranki sta v materialnopravnem razmerju na podlagi zavarovalne pogodbe, zato je ugovor pasivne legitimacije neutemeljen. Tudi ob dejstvu, da je zemeljski plaz naravna nesreča, to še ne pomeni, da je toženka kljub zavarovanju prosta obveznosti do povrnitve škode. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami namreč določa pristojnosti ravnanj države, občine, organizacij, pa tudi odgovornost lastnikov in uporabnikov stavb, ne izključuje pa obveznosti zavarovalnice.
Glede na ugotovitve izvedenca, ko je olje izteklo že v 20 sekundah in je vsako delovanje motorja po tem trenutku že povzročilo škodo, določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati na način, da vsako delovanje motorja po izteku olja, tudi če gre za vprašanje sekund, že pomeni izključitev kritja škode. Upoštevati je treba konkretne okoliščine zadeve in določen čas za reakcijo voznika. Opisane okoliščine (olje je izteklo hipoma, tovornjak se ob udarcu ni takoj ustavil, voznik je po ustavitvi tovornjaka zelo hitro ugasnil motor) zato ob pravilni razlagi splošnih določb nimajo za posledico izključitve kritja škode. Drugačna razlaga bi bila do zavarovancev prestroga.