zamakanje strehe - premoženjska škoda - dokazno breme glede škode
V postopku postavljeni izvedenec gradbene stroke izrecno navaja, da točen vzrok zamakanja v fitnes prostoru ni znan, da je sicer možen vzrok tudi zatekanje iz odvodne cevi za kondenz iz notranje klime, vendar v tem primeru vzrok zatekanja ni poškodovanje te cevi (lom, počenje ali zatajitev naprave za upravljanje in varnost), saj je bila cev zaščitena pred mehanskimi vplivi in temperaturnimi razlikami, ampak obstoji možnost snetja povezav cevi za kondenz. Glede na fotografije v spisu pa je bil obseg zatekanja dokaj velik in presega zatekanje zaradi kondenza iz klima naprave oziroma bi za takšen obseg zamakanje trajalo daljše časovno obdobje in bi glede na velikost moralo biti zato že prej opaženo.
Tožena stranka je zgolj navedla, da te navedbe tožeče stranke prereka. S takšno floskulo pa se stranka ne more razrešiti obveznosti obrazloženega prerekanja dejstev, ki jih je navedla nasprotna stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00016747
ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190a, 193. URS člen 155, 155/1, 155/2.
obvezno zavarovanje v prometu - postopek v sporu majhne vrednosti - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - odgovornost zavarovalnice - načelo prepovedi retroaktivnosti - avtomobilsko zavarovanje
Ker z novelo ZPIZ-2B dodano določilo 190a. in spremenjeno določilo 193. člena ZPIZ-2 določata nove obveznosti zavarovalnice iz zaključenega pravnega razmerja, vanj naknadno posegata. Posegata v pridobljene pravice tožene stranke, saj povečujeta njene obveznosti iz že zaključenih pravnih razmerij. Z navedenima določiloma se obveznost tožene stranke za povračilo škode širi na dolžnost povračila škode, ki je že obstajala v letu 2013, a je takrat tožena stranka na podlagi veljavnih predpisov ni bila dolžna povrniti tožeči stranki. Zato ti določili v obravnavanem primeru nedvomno učinkujeta za nazaj. Ker posegata v že zaključena pravna razmerja, gre za pravo retroaktivnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00015862
OZ člen 922.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - nenadni in presenetljivi dogodek - nastanek škode - ravnanje zavarovanca - izključitev odgovornosti zavarovalnice - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Po določbi prvega odstavka 1. člena Splošnih pogojev zavarovalnica jamči za škodo, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, navedene v polici. Kaj je "nenadni in presenetljivi" dogodek, je odvisno o konkretnih okoliščin. Ne zadošča pa zgolj obstoj verjetnosti, da bo do dogodka prišlo in da bi ga zato lahko tožeča stranka predvidela. Ravno zaradi tega, ker vedno obstaja določena verjetnost nastanka škode, zavarovanci sploh sklepajo zavarovalne pogodbe. Če stranka nastanka škode v nobenem primeru ne bi mogla pričakovati, bi bila sklenitev zavarovanja z njene strani nerazumna. Da bi se lahko sklicevali na določbo prvega odstavka prvega člena Splošnih pogojev, bi zato morala biti verjetnost nastanka škode zelo velika (najmanj bi morala obstajati večja možnost, da do škode pride, kot da ne). Določba prvega člena Splošnih pogojev je splošne narave, zato je je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami. Splošni pogoji namreč posebej urejajo izključitev odgovornosti. Če nekatere od primerov izključitve odgovornosti analiziramo (naklepna povzročitev škode, zavarovanec na zahtevo zavarovalnice ne odstrani posebno nevarnih okoliščin), lahko ugotovimo, da gre prav za to: nastanek nesreče je zaradi ravnanja zavarovanca z zelo veliko verjetnostjo predvidljiv.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje oseb - čas trajanja pogodbe - odstop od pogodbe - odpoved pogodbe
Sodišče je v zvezi z odpovedjo pogodb pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 946. člena Obligacijskega zakonika, v skladu s katero sme pri zavarovalnih pogodbah, v katerih je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, vsaka stranka odstopiti od pogodbe z odpovednim rokom šestih mesecev s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015489
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 190, 190a, 193.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - odgovornost zavarovalnice - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije - povrnitev povzročene škode - renta - invalidnina - invalidska pokojnina - vrstni red poplačila - zapadlost terjatve - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovalna vsota - povrnitev škode - odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške - prispevki - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis
Če terjatev ZPIZ iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 18. člena ZOZP konkurira z dolgom tožene stranke do neposrednega oškodovanca v obliki rente, ki se bo izplačevala določen čas v bodočnosti, se šteje za zapadlo (najkasneje) od trenutka, ko so znani vsi elementi, ki omogočijo istovrsten preračun obveznosti tožene stranke do neposrednega oškodovanca iz naslova rente.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00017555
OZ-UPB1 člen 932, 933. ZPP člen 254.
zavarovalna pogodba - prijava zavarovalnega primera - nastanek škodnega dogodka - fingirana prometna nesreča - dopolnitev izvedenskega mnenja
Že sama neskladja med tem, kar trdi in izpoveduje tožnik in med tem, kar navaja zavarovanka toženke v prijavi zavarovalnega primera (priloga B12 spisovnega gradiva), zatrjevanega nastanka škodnega dogodka ne podpirajo. Zato ugotovitve v postopku postavljenega izvedenca prometne stroke, da način trka, kot ga zatrjuje tožnik, ne ustreza ugotovljenim in vidnim poškodbam vozil oziroma, da poškodbe na obeh vozilih v obsegu, obliki in intenziteti ne sovpadajo, zgolj dodatno potrjuje pravilnost ocene izvedenega dokaznega postopka, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik.
Zavarovalnica mora preizkusiti zahtevke tožeče stranke in tudi poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi in pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Zavarovalnica torej mora dajati navodila, in poskrbeti za varstvo zavarovanca. Če takšno ravnanje opusti, v primeru slabega pravdanja zavarovanca sama ne more uveljavljati ugovora slabega pravdanja.
Zavarovalnica ne more dajati navodil zavarovančevem odvetniku. Zavarovančev odvetnik je v pravnem razmerju zgolj s svojim naročnikom, in ne z zavarovalnico. Vendar pa to tudi ni nobena ovira, ker lahko zavarovalnica daje navodila zavarovancu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00023323
ZOZP člen 20a, 20a/2. OZ člen 299.
obvezno zavarovanje v prometu - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodna praksa je že zavzela stališče (sodba VS RS II Ips 93/2015), da trenutek, ko zavarovalnica pride v zamudo, ZOZP veže na iztek treh mesecev od tedaj, ko je oškodovanec pri zavarovalnici vložil odškodninski zahtevek, pri čemer to določa le za primer, ko odgovornost zavarovalnice (in povzročitelja, za katerega odgovarja) ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v treh mesecih ne predloži ponudbe. V primeru, v katerem o višini odškodnine odloča sodišče, torej za primer, ko je odgovornost zavarovalnice sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali ko škoda ni v celoti ocenjena, pa ZOZP ne določa nastopa zamude zavarovalnice. Zato v teh primerih pride v poštev 299. člen OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016025
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. URS člen 155.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prometna nesreča s smrtnim izidom - družinska pokojnina - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek zpiz - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - posredni oškodovanec - sprememba zakonodaje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - lex specialis
Tožnica s pritožbo neutemeljeno vztraja pri mnenju, da zakonska dikcija „ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, izključuje omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP in je zato potrebno njenemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da 190. in 193. člen ZPIZ-2 v konkretnem primeru ne dajeta podlage za regres izplačane družinske pokojnine, je pravilno. Sodna praksa se je že izrekla, da je pred uveljavitvijo 190.a člena s spremembo ZPIZ-2B4, ki je pričela veljati z dnem 1. 1. 2016, določilo prvega odstavka 18. člena ZOZP predstavljalo lex specialis, saj je urejalo vprašanje povrnitve povzročene škode iz naslova avtomobilskega zavarovanja in ne povrnitve povzročene škode, ki jo v prvem odstavku 190. člena in drugem odstavku 193. člena generalno ureja ZPIZ-2. Iz tega naslova tožnica tako ne more zahtevati več, kot ji daje podlago relevantno določilo 18. člena ZOZP (tj. sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Pritožbeno zatrjevanje, da se je določilo drugega odstavka 193. člena o izključitvi omejitev iz ZOZP pričelo uporabljati že z uveljavitvijo ZPIZ-2 (z dnem 1. 1. 2013), ni pravilno. Dodano besedilo „ne glede na omejitve v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2 do uvedbe 190.a člena z novelo ZPIZ-2B ni spremenilo razmerja ZOZP nasproti ZPIZ-2, saj ZOZP ureja regresne zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot posebnim primerom in tako primerjalno z ZPIZ-2, ki ureja tovrstne zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, predstavlja specialnejši predpis, kateremu je potrebno dati prednost.
Iz prvega odstavka 18. člena ZOZP izhaja, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavoda za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz določbe je razvidno, da ima na tej podlagi tožeča stranka pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo, ne pa tudi v primeru, ko je zavarovanec tožene stranke s prometnim sredstvom povzročil smrt zavarovane osebe. Samo v primeru invalidnosti zavarovane osebe, torej če sploh obstaja možnost, da bo do izplačila starostne pokojnine prišlo, lahko predstavlja izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tožečo stranko škodo. Ker v konkretnem primeru škoda iz tega naslova tožnici zaradi smrti zavarovanke ne bo nastala, tožnica od toženke ne more terjati povrnitve sorazmernega dela (izpadlih) prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
OZ člen 2, 86, 86/1, 88, 88/1, 929, 929/4, 931, 932, 932/1, 934. ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zavarovanje na tuj račun - splošni zavarovalni pogoji - izpodbijanje pogodbe - ničnost pogodbenega določila - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - prijavna dolžnost - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - kršitev prijavne dolžnosti - odklonitev plačila zavarovalne vsote - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - neprerekana dejstva
Namen prijavne dolžnosti je v tem, da zavarovalnica ve, kolikšen je riziko in da lahko glede na pričakovane nevarnosti uredi pogodbeno razmerje oziroma se odloči, da pogodbe sploh ne bo sklenila.
Zavarovalec je okoliščine v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem namenoma zamolčal. Zavarovalnica življenjskega zavarovanja za primer smrti z njim ne bi sklenila, če bi te podatke razkril.
Zavarovalnica je na podlagi pogodbenih določil zavarovalne pogodbe, glede na to, da je zavarovalec umrl, predno je izvedela za zamolčanje okoliščin, zaradi katerih pogodbe ne bi sklenila, če bi zanje vedela, odklonila plačilo zavarovalnine, ne da bi zahtevala razveljavitev pogodbe. Njeno postopanje je skladno s pogodbeno voljo strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015255
ZPP člen 339, 3392, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 15, 120, 937, 937/3, 937/4, 946, 946/3. ZVPot člen 60, 60/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - kršitev razpravnega načela - kršitev pravice do izjave - zavarovalna pogodba - prostovoljno premoženjsko zavarovanje - sklenitev zavarovalne pogodbe - pooblastilo za sklenitev pogodbe - neplačilo premije - začetek učinkovanja zavarovanja - pogodba za določen čas - posledice, če premija ni plačana - trajanje zavarovanja - prenehanje zavarovalnega kritja - razdrtje zavarovalne pogodbe - odpoved zavarovalne pogodbe - pogodbena določila - določila splošnih pogojev - dolžnost obvestitve - obvestilo o zapadlosti premije - plačilo zavarovalnih premij - izplačilo zavarovalnine - potrošnik - varstvo potrošnikov - neuporaba direktive EU
Tožnica utemeljeno zahteva plačilo mesečnih premij do izteka šestemesečnega odpovednega roka, ki ni mogel začeti teči pred pretekom treh let od sklenitve zavarovalne pogodbe za deset let.
Zavarovalno kritje je trajalo do prenehanja zavarovalne pogodbe, to je do izteka odpovednega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00016314
ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2. OZ člen 352, 353. ZPP člen 339, 339/1, 458, 4581/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - zastaranje odškodninskih terjatev - prepoved retroaktivne veljave predpisov - neposlovna odškodninska odgovornost - regresni zahtevek zavoda - upravičenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Od tedaj dalje, ko je odškodninska terjatev tožeče stranke dospela, sta bili pravdni stranki v obligacijskem razmerju. Ker je to nastopilo po uveljavitvi novele ZPIZ-2B, je tožeča stranka imela zakonsko podlago, da od tožene stranke zahteva odškodnino po spremenjenih določbah, ki jih je vnesla novela ZPIZ- 2B.
V konkretnem primeru gre za progresivni način izračuna in izplačevanja zavarovalnine. Na to namreč kaže okoliščina, da vsebuje zavarovalna polica dve zavarovalni vsoti, in sicer za trajno invalidnost do vključno 50% v višini 250.000,00 ATS (18.168,21 EUR) in za trajno invalidnost nad 50% v višini 500.000,00 ATS (36.336,42 EUR). Če bi šlo za linearen izračun zavarovalnine, potem navedba dveh zavarovalnih vsot ne bi bila potrebna (smiselna) in bi zadoščala določitev enotne zavarovalne vsote, od katere bi se nato odmeril odstotek ugotovljene invalidnosti (ne glede nato, ali je bila ta pod ali nad 50%). Tudi umeščenost sporne pogodbene določbe med druge pogodbene določbe govori v korist takšni razlagi.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - obvezno avtomobilsko zavarovanje - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika motornega vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil
Do prometne nesreče je tako prišlo po izključni krivdi tožnika in tako ni podana odškodninska odgovornost zavarovalnice, pri kateri ima voznik tovornjaka s priklopnikom zavarovano avtomobilsko odgovornost iz naslova obveznega zavarovanja v prometu.
Sodišče ni kršilo procesna pravila, ker toženki na zadnjem naroku ni dalo vedeti, da ne bo sledilo izračunu invalidnosti iz druge dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma jo je pustilo v prepričanju, da navedeno mnenje v tem delu sprejema kot pravilno oziroma relevantno. Takšne zahteve zakon ne postavlja. Gre namreč zgolj za dokazno oceno izvedenih dokazov, s katero sodišču strank ni treba vnaprej seznanjati, ampak zadošča, da sodišče v obrazložitvi meritorne odločitve poda zadostne razloge, čemur pa izpodbijana sodba zadosti. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je v drugo dopolnitev, kot pravilno izveden dokaz, vpogledalo in se do njega opredelilo. Vendar pa sam vpogled v določen dokaz še ne pomeni, da mu mora tudi slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00014378
ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 215. OZ člen 126, 748, 748/1, 750, 943.
skladiščna pogodba - zavarovalna pogodba - vlomsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - nastanek zavarovalnega primera - vlom - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - ugovor nenastale pravice - znižanje dokaznega standarda - dokazni standard verjetnosti - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov
Prva toženka, ki svoje evidence skladiščenega blaga ni vodila, čeprav bi jo skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka morala, in je s tem sebi (pa tudi drugi toženki) bistveno otežila dokazni položaj, ni uspela z ničemer omajati dokazne vrednosti evidence tožeče stranke glede količine njenega blaga v zadevnem skladišču na dan 10. 5. 2013.
Trditveno in dokazno breme, da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice), je na toženi stranki, pri čemer pa je tožeča stranka tista, ki mora dokazati svojo trditev, da je zavarovalni primer nastal (212. člen ZPP). Potrebno je torej upoštevati, da je pravna usodnost odločitve porazdeljena med obe stranki, zaradi česar mora biti enako porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti, temveč le z dokaznim standardom verjetnosti.
Solidarna obveznost se ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti toženk. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni obveznost popolnoma izpolnjena. Skratka, pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerij, gre za več dolgov (ki lahko temeljijo na različnih pravnih podlagah), čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje - to je odškodnina. V okviru zavarovalne vsote zato druga toženka za vtoževano škodo solidarno odgovarja s prvo toženko.
zavarovalna pogodba - avtomobilsko kasko zavarovanje - nezgoda pri uporabi traktorja - prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - obvestitev policije - dolžnost obveščanja policije o prometni nesreči - dolžnost zavarovanca - domneva o alkoholiziranosti - izključitev zavarovalnega kritja - splošni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - različna razlaga pogodbe - razlaga spornih določb - razlaga nejasnih določil - razlagalna pravila - jezikovna razlaga - namenska razlaga zakonske določbe - skupen namen pogodbenih strank - nejasna določila v posebnih primerih - nejasna določila v primeru pogodbe, pripravljene od ene pogodbene stranke - varstvo šibkejše stranke
Zavarovančevo dolžnost obvestiti policijo o škodnem dogodku določa 30. člen Splošnih pogojev. Ta določa, da mora zavarovanec po nastanku zavarovalnega primera o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara, eksplozije, kraje in prometne nesreče, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru. Pravdni stranki si to določilo razlagata različno.
Zakonsko določena primarna razlagalna pravila in razlaga na podlagi metod pravne argumentacije torej ne omogočajo enopomenske interpretacije spornega določila, zato je treba določilo razlagati v korist zavarovanca. To pa pomeni, da bi bil zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila dolžan poklicati policijo le v primeru, ko bi to obveznost določal ustrezen predpis.
Tudi ob razlagi spornega določila, kot ga ponuja tožena zavarovalnica, vozniku zavarovanega vozila zgolj zato, ker ni poklical policije, pri čemer iz izpovedi tožnika izhaja, da niso vedeli, da bi jo bilo treba poklicati, ne bi mogli očitati, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Tudi povzročitelju nesreče namreč ni mogoče naložiti nerazumnega bremena, to je pravilno razumeti določilo, katerega enotna razlaga se izmika celo pravnim strokovnjakom.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015137
ZVZD člen 3, 3-1. OZ člen 171, 922, 922/1, 944, 953, 953/3, 964.
povrnitev škode - nesreča pri delu (gradbišče) - odgovornost naročnika del - odgovornost izvajalca - gradbeni podizvajalec - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev zavarovalnega kritja - namenoma povzročena škoda - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec
Za škodo, ki je nastala delavcu pri opravljanju dela, ne odgovarja le oseba, pri kateri delavec opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi oseba, pri kateri delavec opravlja delo na kakršnikoli drugi podlagi (1. točka 3. člena ZVZD). Po utrjenem stališču sodne prakse sodijo mednje naročniki del, ki so organizirali delovni proces na skupnem gradbišču in odgovarjali za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih podizvajalcev.
Pogodbena omejitev zavarovalnega kritja v primeru zavarovanja odgovornosti je dopustna le za primere, ko škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči oseba, za katere ravnanja zavarovanec odgovarja, pa je zavarovalnica dolžna povrniti vso škodo ne glede na to, ali je bila povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ).
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - obseg in trajanje telesnih bolečin - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - tuja nega in pomoč - direktna tožba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - materialno procesno vodstvo - kratkotrajen strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče materialno procesnega vodstva ni opravljalo, ker to zaradi pravočasnih opozoril tožene stranke na pomanjkljivo dokazno podlago tožeče stranke ni bilo potrebno.