ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/2, 66/3. ZPNačrt člen 76, 76/2, 79, 79/1, 79/3, 79/6, 79/9.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odmera komunalnega prispevka - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev izdaje odločbe o odmeri komunalnega prispevka - komunalna urejenost zemljišč
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
Iz zakonskih določb ZGO-1 in ZPNačrt jasno izhaja, da sta pogoj plačila komunalnega prispevka in pogoj minimalne komunalne opremljenosti dve samostojni in drugo od drugega neodvisni vprašanji, ki jih pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri gradbeni upravni organ, da presoja minimalne komunalne opremljenosti ni pogojena oziroma odvisna od vsebine odločbe o plačilu komunalnega prispevka in da plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, če komunalni prispevek za potrebe gradnje ni odmerjen v zakonskem roku.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – plačilo za storitev gradnje – sofinanciranje gradnje
Ker sporna plačila ne predstavljajo občinskega (koncedentovega) vložka v izgradnjo komunalnega omrežja, ampak plačilo za koncesijsko storitev izgradnje komunalnega omrežja, ki po ZDDV pomeni opravljanje obdavčljivega prometa storitev, v zadevi niti ni pomembno, iz katerega naslova je občina pridobila ta sredstva (npr. iz prispevkov občanov).
URS člen 22, 44, 90. ZUS-1 člen 3, 4, 4/1, 36, 36/1-4, 36/2, 78, 78/1. ZRLI člen 16 a, 16 a/1.
zakonodajni referendum – pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma – obvestilo predsednika Državnega zbora - določitev koledarskega roka za zbiranje podpisov – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt, sprejet v zakonodajnem postopku – napačen pravni pouk – revizija se obravnava kot pritožba
Zoper akt predsednika DZ, s katerim ta obvesti referendumskega pobudnika, da ne bo določil koledarskega roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ni zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
Ne glede na napačen pravni pouk o pravnem sredstvu in dejstvo, da tožnika ves čas postopka zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetnik), je Vrhovno sodišče vloženo revizijo obravnavalo kot pritožbo, napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranki, ki se je nanj zanašala pri varovanju svoje ustavne pravice do sodnega varstva.
mednarodna zaščita – informacije o izvorni državi – prisilna odstranitev – ogroženost življenja – ustavna odločba – razveljavitev 22. člena ZMZ
Po naravi stvari je mogoče preveriti izjave prosilcev za mednarodno zaščito glede nevarnosti, da bi bili v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljeni mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju, le tako, da tožena stranka v presojo vključi podatke o stanju v državi, v katero bi se tožniki v primeru zavrnilne odločbe morali vrniti.
odločitev volilne komisije o ugovoru volivca zaradi začasnega zaprtja volišča – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje pritožbe
Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa 105. člen ZVDZ. Med temi akti ni navedena odločba volilne komisije volilne enote, ki se nanaša na odločanje o ugovoru volivca zaradi začasnega zaprtja volišča.
ukrep občinskega inšpektorja – začasna odredba – predpostavke - težko popravljiva škoda
Izvršitev izpodbijane odločbe v tem primeru pomeni priključitev stavbe na javni vodovod, tožnik pa o zahtevi za izdajo začasne odredbe niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da mu bo z izvršitvijo te odločbe nastala težko popravljiva škoda.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1, 298, 298/1, 298/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba gradbenega inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 66. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9.
dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – odmera komunalnega prispevka – rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka - pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker o odmeri komunalnega prispevka ni bilo odločeno v roku 15 dni, je po samem zakonu nastala posledica, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, zato vprašanje zavrnitve zahteve za odmero komunalnega prispevka, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – odpravljena odločba tožene stranke – revizija tožene stranke – revizija državnega pravobranilstva – dovoljenost – pravni interes – začasna odredba
Revizija, ki jo vloži tožena stranka ali državno pravobranilstvo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 66. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9.
dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – odmera komunalnega prispevka – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker o odmeri komunalnega prispevka ni bilo odločeno v roku 15 dni po tem, ko je občina prejela obvestilo upravne enote o popolni vlogi investitorja, je po samem zakonu nastala posledica, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, zato vprašanje zavrženja in zavrnitve zahteve za odmero komunalnega prispevka po izteku 15-dnevnega roka, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2005936
ZKP člen 39, 39-4a, 39-6, 300, 302, 344, 371, 371/1-1, 371/1-2, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. ZPol člen 56. URS člen 23, 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepristranskost sodišča - izločitev - napačna sestava sodišča - sprememba obtožbe - protispisnost - pravice obrambe - vodstvo glavne obravnave - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - navzočnost na glavni obravnavi - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič pod enakimi pogoji - razkritje podatkov obrambi - razrešitev dolžnosti varovanja tajnosti podatkov
Za učinkovito uresničevanje pravice do obrambe, vključujoč pravico do izvedbe dokazov v lastno korist, je bistveno, da je posameznik seznanjen z vsemi podatki pravne ali dejanske narave, ki mu omogočajo, da skladno z njimi pripravi svojo obrambo. Zato je nujno, da državni organi, pristojni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, omogočijo obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku, da se seznanita s celotnim relevantnim gradivom, s katerim razpolagajo.
Ni mogoče govoriti o protipravnem posegu v pravico obdolženca do nepristranskega sodnika, če je uresničevanje tega procesnega jamstva ogrozil ali onemogočil obdolženi sam (že izločene dokumente je sam vložil v spis).
Poseg v pravico do sojenja v navzočnosti z odstranitvijo z glavne obravnave je dopusten le, če je nujen za nemoten potek kazenskega postopka. Poseg v pravico do obrambe mora biti sorazmeren s ciljem, ki ga ukrep zasleduje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005877
ZKP člen 354, 371, 371/1-9. KZ člen 181, 181/1, 182, 182/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – spolno nasilje – spolna zloraba slabotne osebe
Sodišče, ki je v opisu dejanja zamenjalo abstraktne zakonske znake kaznivega dejanja po spremenjeni pravni opredelitvi, pri svoji odločitvi pa je ostalo v okvirih v obtožbi navedene dejstvene podlage in odločilo o dejanju, ki je obseženo z obtožbo, ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
ZKP člen 325, 355, 371, 371/2. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - izjave soobtoženih - načelo neposrednosti
Uporaba zapisnikov o zaslišanju prič v preiskavi sama po sebi ni v nasprotju s pravico do zaslišanja obremenilnih prič, če so ob tem spoštovane pravice obrambe (ki med drugim zahtevajo, da ima obdolženec zadostno možnost izpodbijati obremenilne izjave in v zvezi z njimi zasliševati njegovega avtorja v trenutku, ko so bile dane, ali pa pozneje). Ker nemogoča obveznost ne zavezuje, ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do zaslišanja obremenilnih prič, če so organi ravnali z ustrezno skrbnostjo pri svojih naporih, da bi obtožencu zagotovili uresničevanje te pravice.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost - nerazumljiv izrek – opis kaznivega dejanja – pravice obrambe – izvajanje dokazov – nedosegljiv dokaz
Za kršitev pravic obrambe gre le, če sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni upoštevalo kakšne določbe ZKP ali jo je uporabilo nepravilno ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Kršitve, ki so bile storjene v drugih fazah postopka, mora sodišče odpraviti na glavni obravnavi.
Če dokaza ni mogoče izvesti, ni podana kršitev pravice do poštenega sojenja oziroma do izvedbe predlaganih dokazov.
Toženec je prišel na zemljišče tožničinih staršev ter se začel prepirati s tožničinim očetom, zaradi česar ga je tožnica želela pregnati. Pri tem ga je sicer tudi suvala in odrinila, vendar ne do te mere, da bi padel ali utrpel kakršnokoli poškodbo. Tik za tem pa se je prvemu tožencu na zemljišču tožničine družine pridružil še drugi toženec in sta tožnico skupaj pretepla, jo brcala po celem telesu, zlasti po spolovilih, da je utrpela udarnine in odrgnine glave, pretres desnega očesnega zrkla, udarnine po celem telesu (predvsem okoli spolovil), akutno stresno reakcijo ter mešano anksiozno depresivno motnjo.
Glede na obseg tožničinega ravnanja in ker je bilo tožničino delovanje usmerjeno v to, da bi prvi toženec zapustil zemljišče njenih staršev, revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnici zaradi njene prvotne provokacije ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo, ki je nastala kot posledica veliko hujšega napada obeh tožencev.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367b, 367b/4, 367b/5, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog
Tožnika spornih pravnih vprašanj nista utemeljila z vidika pravnega reda v celoti, torej s prvinami, ki njun konkretni primer in interese v konkretnem sodnem postopku presegajo. Varovanju individualnih pravic strank v konkretnih primerih je namenjen postopek na prvi in drugi stopnji, ne pa postopek odločanja o dopustitvi revizije, ki varuje individualne interese posameznikov le posredno, z varstvom javnega interesa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – prenos pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - stroški prihoda na sodišče - omejitev možnosti prihoda na sodišče zaradi narave zaposlitve stranke
Stroški prihoda na oddaljeno sodišče in omejitev prihoda zaradi narave zaposlitve toženke so dovolj tehtne okoliščine za določitev drugega sodišča.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodnina zaradi manjše pokojnine
Iz kompetenčnega dejanskega stanja je razvidno, da gre za spor o odškodnini zaradi manjše pokojnine tožnice, ki naj bi bila posledica plačevanja prenizkih prispevkov za prostovoljno zavarovanje tožnice s strani tožene stranke. Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 to ni spor o pravici do in iz obveznega (dodatnega) pokojninskega zavarovanja, spor o plačevanju prispevkov za takšno zavarovanje ali spor o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje.