Neutemeljene so pritožbene navedbe, da iztek roka za izpolnitev pogojev ni nudil podlage za toženkin odstop od pogodbe. V pogodbah je bila dogovorjena pravica banke, da kadarkoli po nastanku in med trajanjem dogodka kršitve z obvestilom kreditojemalcu razglasi takojšnjo zapadlost (četrti odstavek X. točke). Družba je bila seznanjena s kršitvami, ki jih je ugotovila toženka. V obvestilu je bilo tudi navedeno, da kršitve predstavljajo odpovedni razlog.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 18, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - COVID-19 - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe
Čeprav zmanjšanje števila naročil praviloma povzroči upad prihodkov, toženka ni utemeljevala odpovedi z zmanjšanjem prihodkov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka v sodnem postopku ni pojasnila, na kakšen način iz računov izhaja upad naročil (v katerem segmentu, v kakšnem obdobju, ipd.). Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga in da je bil dejanski razlog osebne narave, vezan na porušen odnos zakoncev in delitev skupnega premoženja.
Ob upoštevanju trajanja zaposlitve pri delodajalcu (eno leto in pet mesecev), nepriznanih pravic iz delovnega razmerja do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, dobrih zaposlitvenih možnosti ter dejstva, da je do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi privedel razlog osebne narave in ne razlog, ki je naveden v odpovedi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo v višini dveh plač.
ZPP člen 102, 103, 116, 116/1, 142, 447, 447/1, 447/2, 458, 458/3. URS člen 15, 15/2.
vrnitev v prejšnje stanje - spor majhne vrednosti - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - nepredvidljiv dogodek - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - pravica do pritožbe - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - fiktivna vročitev - rok za pritožbo - uradni jezik sodišča - pravica do uporabe svojega jezika
Z napačnim pravnim poukom sodišče tožencu ni moglo podeliti več pravic, kot mu jih gre po zakonu, a jih tudi ni smelo odvzeti.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da gre pri tožencu za dalj časa trajajoče zdravstveno stanje (star je 83 let in čaka na operacijo srca). Trditev da bi se stanje nenadno poslabšalo tako, da bi pritožniku onemogočalo prihod na narok ali/in pravočasno posredovanje prošnje za preložitev naroka ali/in poskrbeti, da bo opravo procesnega dejanja zagotovil preko pooblaščenca, toženec ni podal.
Roke za vložitev pritožbe in zakonsko ureditev, ki terja zavrženje prepozne pritožbe, ne da bi jo sodišče obravnavalo vsebinsko, je mogoče razumeti kot omejitev pravice do pritožbe. A vsaka omejitev ustavnih pravic ni nedopustna. Pravice v sodnem postopku so že po svoji naravi takšne, da je nujno, da zakon določi način njihovega izvrševanja (drugi odstavek 15. člena Ustave RS).
Uveljavitvi načel ekonomičnosti in pospešitve postopka je namenjenih vrsta institutov, med njimi so tudi krajši roki. Pritožbeni rok res ne sme biti prekratek, a glede na to, da se v postopku v sporih majhne vrednosti obravnavajo manj zapletene zadeve, ki imajo manjši pomen za stranke ter ob upoštevanju razmerja med vrednostjo spora in stroški postopka, osemdnevni rok za vložitev pritožbe ni prekratek.
URS člen 26, 26/1, 26/2. ZBH člen 35, 35/4, 77. ZBS člen 3. ZBS-1 člen 1.
odškodninska odgovornost državnih organov - škoda vlagatelja sredstev v hranilno kreditno službo - nadzor na poslovanjem hranilno kreditne službe - Banka Slovenije - jamčevanje države za hranilne vloge - obveznosti bank za devize na deviznih hranilnih vlogah - opustitev dolžnega nadzora - opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - zakonodajna iniciativa Banke Slovenije
Tožnik toženko Banko Slovenije krivi za izgubo premoženja – denarja, ki ga je vložil v HKS, nato pa je bil „transformiran“ v obveznice Zadruge in ni bil izplačan, kot je bilo dogovorjeno s prejemnikom. Toženka ni ustanoviteljica, lastnica ali kakorkoli drugače povezana z delovanjem HKS ali Zadruge in za rezultate njunega poslovanja ne odgovarja. Za uspeh z zahtevkom bi moral zato tožnik dokazati očitno napačno delovanje toženke pri izvajanju nadzora nad HKS in povezanimi subjekti ter izrekanju ukrepov.
Ni naloga BS, da nadzira lastniško strukturo hranilno-kreditnih družb in družb, s katerimi poslujejo, in tudi ne nadzorovanje njihovih poslovnih odločitev.
Skladno s 3. členom ZBS je sicer BS lahko vlagala pobude za izdajo zakonov in predlagala druge predpise s področja denarnega in deviznega sistema, ni pa zakonodajni organ, zato za škodo, ki je posledica slabe zakonodaje, ne odgovarja. Tožnik ni navedel, sprejem kakšnega zakona ali drugega predpisa naj bi toženka predlagala in kako bi s tem preprečila, da je izgubil precejšen del sredstev, ki jih je vložil v HKS in nato depozite zamenjal za obveznice Zadruge. Nekonkretiziran očitek glede opustitve zakonodajne pobude za odškodninsko odgovornost toženke ne zadostuje.
ZGD-1 člen 50, 50/2, 256, 505. ZPP člen 17, 17/1, 18, 274, 274/1.
smrt poslovodje - imenovanje poslovodje v d.o.o. - pogoji za imenovanje poslovodje - pravna praznina - nujnost primera - pravni interes - sodna pristojnost - sodno imenovanje direktorja
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - novela ZGD-1I (Ur. l. RS, št. 55/2015, z veljavnostjo od 8. 8. 2015) je bil v 50. členu dodan nov drugi odstavek, iz katerega med drugim izhaja, da v primeru, če d.o.o. nima poslovodje zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, poslovodjo na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, funkcija sodno imenovanega poslovodje pa preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Kot izhaja iz pravne teorije, je bila do te spremembe ZGD-1 v organih delniške družbe že predvidena možnost, da sodišče v nujnih primerih imenuje organa vodenja ali nadzora (uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora). Ker je med zakonskimi določbami, ki urejajo d.o.o. podobna določba manjkala, je VSRS zavrnilo možnost sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje pri tej obliki družbe (sklep III Ips 14/2005 z dne 11. 10. 2005). Ni namreč našlo razlogov za analogno uporabo pravil delniškega prava. Ker lahko tudi pri d.o.o. nastanejo nujni primeri v zvezi z imenovanimi poslovodji, je po stališču pravne teorije novela poskušala to pomanjkljivost odpraviti in možnost njihovega imenovanja razširiti tudi na zakonite zastopnike v d.o.o. (drugi odstavek 50. člena ZGD-1). Gre za t.i. "poslovodjo v sili".
Iz navedenega brez dvoma izhaja, da obstaja pravna podlaga za sodno (časovno omejeno) imenovanje poslovodje v d.o.o. in ne gre za pravno praznino, ali celo za hoteno izpustitev zakonodajalca, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje. Takšno imenovanje je možno ne le v primeru, ko družba zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo nima poslovodje, ampak tudi v drugih nujnih primerih. "Nujnost primera", na katerega se sklicuje predlagateljica oziroma pritožnica, je pravni standard, ki ga je treba ob predpostavki obstoja pravnega interesa za vložitev predloga, zapolniti v vsakem posameznem primeru.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina in uporaba solastne stvari - višina uporabnine - vlaga v stanovanju - souporaba stanovanja - izvedensko mnenje
Vprašanje, za kolikšen odstotek ali znesek se uporabnina zniža zaradi vlage v stanovanju, je strokovno vprašanje, o katerem se stranke težko kompetentno izrečejo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je o tem vprašalo tudi izvedenko. Ker je izvedenka strokovnjakinja za ugotavljanje vrednosti nepremičnin, kar vključuje tudi ugotavljanje, kako na znižanje najemnine ali uporabnine vplivajo morebitne pomanjkljivosti stanovanja, je lahko tudi podala svoj odgovor (oceno), da se lahko uporabnina v takem primeru zniža za 10 %, kar je sodišče prve stopnje sprejelo. Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je določitev višine uporabnine vselej ocena, vrednotenje in ne do centa natančen matematični izračun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066606
ZPP člen 76, 76/3, 202. SPZ člen 67, 67/8, 68, 105, 105/4, 117, 118. SZ-1 člen 25, 25/1, 25a, 25a/1, 25a/1-13, 30, 48, 48/2.
sposobnost biti stranka - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - ugotovitev solastninske pravice - lastninska pravica na skupnih delih - sosporniška intervencija - dopustitev intervencije - splošni skupni del - razpolaganje s skupnim delom stavbe - posel rednega upravljanja - dostop do sodnega varstva
Namen dopolnjene zakonske ureditve (13. točka prvega odstavka 25.a člena SZ-1) je v določitvi zakonskega okvira, v katerem bo skupnost oseb, ki jih povezuje (le) lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe, lahko dejansko delovala in bila sposobna urejati skupne zadeve. Med njimi so tudi take, ki terjajo izvedbo sodnih (in drugih) postopkov.
Priznanje sposobnosti biti stranka skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov je ustrezen način za izvršitev sklepa etažnih lastnikov o uveljavitvi sodnega varstva v obravnavani zadevi. Skupnost ima lastnosti, ki jo približujejo pravnim osebam in ki so po stališču teorije pomembne za presojo, ali naj se ji podeli sposobnost biti stranka. Je trajna (dokler obstaja stavba z več etažnimi lastniki); ima svoje organe in predviden postopek sprejemanja odločitev; zastopnik je vezan na navodila, sprejeta po tako predvidenem postopku; stroškovno breme je razporejeno med vse, ki imajo potencialno korist od sodne odločbe, toženec pa ima razumne možnosti za izterjavo morebitne stroškovne terjatve iz takega spora.
Pri zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve se domneva poštenost nasprotne stranke, nepoštenost pa je treba izrecno zatrjevati in dokazovati.
Odpravo škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi pravne napake, je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.
Prišlo je do pobotanja terjatve tožeče stranke z judikatno terjatvijo tožene stranke. Pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka se pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066995
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 236, 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje grožnje - mladoletni oškodovanec - odločilna dejstva - resna grožnja - predlagalni delikt - umik predloga za pregon - posledice odsotnosti z naroka - dokazna ocena verodostojnosti prič - pravna dobrota oprostitve pričanja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - olajševalne in obteževalne okoliščine
Grožnja mora biti prikazana kot objektivno uresničljiva, saj v nasprotnem ni resna. Objektivna uresničljivost grožnje se presoja glede na to, kako jo je ml. oškodovancu prikazoval storilec, in ne glede na storilčevo dejansko (z)možnost njene uresničitve. Zato ni nujno, da je imel storilec resen namen uresničitve izražene grožnje. Bistveno je, da storilec ml. oškodovancu grožnjo prikazuje kot posledico, ki je odvisna od njegove volje ter s tem ustvarja objektiven vtis njene resnosti in uresničljivosti. Pri tem tudi ni nujno, da je ml. oškodovanec o uresničljivosti grožnje prepričan ali gotov, temveč zadostuje, da zaradi grožnje objektivno lahko nastane vtis, da bi storilec grožnjo lahko uresničil. Pritožbeno sodišče opozarja, da pa ml. oškodovanec ni dolžan preverjati objektivnih možnosti uresničitve resne grožnje, saj v tem primeru kazenskopravna dobrina osebne varnosti ne bi bila učinkovito varovana.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obveščanje upravitelja - sprememba naslova prebivališča - namen postopka osebnega stečaja - namerna kršitev
Večina dolžnikov, pri katerih stečajne mase ni ali je neznatna, s svojo pasivnostjo (na primer nepošiljanje poročil, plačilnih list ipd.) ne ovira postopka in ne poplačila upnikov. Vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča vseeno niso kršitve, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust, saj bi bilo nasprotno stališče – če se posploši – nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki [...] jih [tudi navedeni skupini dolžnikov, ki so bili vendar sami predlagali začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti] nalaga zakon ali upravitelj, za[nje] brezpredmetne.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 16, 17, 18. ZIZ člen 41, 41/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski izvršilni naslov - nespornost zahtevka
Kot evropski izvršilni naslov se lahko potrdi le taka odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem je dolžnik dobil zadostne informacije o zahtevku ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku. Da pa se lahko zahtevek iz sklepa o izvršbi šteje za nespornega v skladu z Uredbo, mora biti nedvoumno ugotovljeno, da je bil dolžnik pravočasno in pravilno seznanjen z zahtevkom, njegovim temeljem in s posledicami svoje pasivnosti, ter da je bila v zadostni meri spoštovana pravica do obrambe. Ker se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe, je za možnost konvalidacije po 18. členu Uredbe potrebno, da je dolžnik osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je kontradiktornost zagotovljena šele naknadno oziroma ker ima dolžnik možnost obrambe šele po izdaji sklepa o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00066040
ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 26, 26/1, 26/2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6, 58, 58/5. OZ člen 101. ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 325, 332.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - pogojna obveznost - vzajemna obveznost - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis ugovora - dokazovanje zapadlosti terjatve - dopolnilni sklep - bodoče negotovo dejstvo - dokazno ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - zapisnik o sodni poravnavi
Stranke sodne poravnave so se dogovorile za odstop od načela sočasnosti izpolnitve, saj so izpolnitveno fazo razdelile na dva dela: najprej izpolnita dolžnika, tej izpolnitvi pa isti dan, a kasneje, sledi še izpolnitev upnika.
Iz sodne poravnave ne izhaja, da bi bila obveznost dolžnikov vezana na poprejšnjo izpolnitev kakšne upnikove obveznosti ali na kakšen drug pogoj, prav tako ne gre za vzajemni obveznosti. Je pa mogoče ugotoviti nasprotno, torej da je dolžnost upnika, da poda soglasje za priklop električne energije, vezana na predhodno nakazilo dolžnih zneskov s strani dolžnikov na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca. Zmotno je zato sklicevanje dolžnikov na drugi in tretji odstavek 20. člena ZIZ oziroma so neutemeljene njune navedbe, da naj bi upnik najkasneje dne 21. 7. 2021 izrecno izjavil, da soglasja za priklop električne energije nima namena podati. To dejstvo, tudi če bi se izkazalo za resnično, namreč na zapadlost obveznosti dolžnikov ne vpliva.
Res iz sodne poravnave tudi izhaja, da bo pooblaščenec upnika le-temu s strani dolžnikov prejete zneske nakazal šele potem, ko bo upnik podal soglasje za priklop električne energije na odjemno mesto, vendar pa tudi to v ničemer ne spremeni ugotovitve, da sta po izvršilnem naslovu svojo obveznost najprej dolžna izpolniti dolžnika – s tem, da dolžne zneske nakažeta na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca, s čimer nastopi obveznost upnika, da poda soglasje za priklop električne energije, ko to izpolni, pa mu lahko njegov pooblaščenec nakaže s strani dolžnikov prejete zneske.
URS člen 15, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 15, 32, 71, 71/2, 71/2-2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 7, 212, 285.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - dom dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - načelo sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - trdiveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - smiselna uporaba - pravna kvalifikacija - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe
Položaj, ko gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dom, je predviden v 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ta določba se sicer gramatikalno nanaša le na dolžnika, vendar jo je treba smiselno uporabiti tudi za tretjega. Smiselna uporaba je utemeljena, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do položaja, da bi dolžnik odlog izvršbe lahko dosegel lažje kot tretji, čeprav le-ta upniku ničesar ne dolguje.
Upoštevaje pravno izhodišče, da 2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ lahko pride v pošev tudi za odlog izvršbe na predlog tretjega, višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je treba povzete konkretizirane in dokazno podprte navedbe tretjih presoditi tudi v luči navedene zakonske določbe, torej z vidika možnosti, da se izvršba odloži iz drugih posebno upravičenih razlogov.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - prodaja nepremičnine - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izklicna cena - odlog izvršbe
Odlog izvršbe pomeni, da se izvršilna dejanja v času odloga izvršbe ne bodo opravljala. Namen odloga je, da se v času odloga razmere dolžnika spremenijo tako, da se dolg poplača, da ne bi prišlo do prisilne realizacije v izvršilnem postopku. V stečajnem postopku pa se vse premoženje dolžnika unovči za poplačilo njegovih upnikov. Tudi iz tega razloga dolžnica ne more uspeti s sklicevanjem na neenakost z dolžniki v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065701
ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
denarni odškodninski zahtevek - medicinska napaka - zavrnitev tožbenega zahtevka - izvedensko mnenje kot dokaz - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - opustitev dolžnega ravnanja - začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
Tožniki so že pred vložitvijo tožbe pridobili mnenje strokovnjaka s področja ginekologije in porodničarstva. Takšno mnenje ne predstavlja dokaza, kot neutemeljeno navajajo tožniki, pač pa je pravilna navedba sodišča prve stopnje, da gre pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Sodišče prve stopnje je v postopku izvedlo dokaz z izvedencem v skladu z 243. členom ZPP.
Že pred postavitvijo izvedenca so tožniki navajali, da je treba v postopek pritegniti izvedenca iz tujine, glede na to, da je slovenski prostor majhen in se strokovnjaki medsebojno poznajo. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo, predlog za izločitev postavljenega izvedenca je zavrnilo s sklepom in utemeljeno navedlo, da razlog za izločitev izvedenca ne more biti dejstvo, da se izvedenci (zdravniki) med seboj poznajo, še posebej zdravniki iste stroke, ki se v okviru izobraževanja in izpopolnjevanja srečujejo na raznih konferencah.
Presoja dovoljenosti gradnje projekta, ki je bil v fazi nedokončanega osnutka, in skladnosti gradnje s prostorskimi akti in drugimi relevantnimi predpisi ter naravnimi, geološkimi in topografskimi značilnostmi in omejitvami nepremičnine ni predmet pravnega skrbnega pregleda, ampak je predmet tehničnega skrbnega pregleda.
Med običajne značilnosti pravnega skrbnega pregleda nepremičnin spada tudi analiza prostorskega in gradbenega prava, vendar je treba upoštevati, da pravni skrbni pregled izvajajo pravniki, ki običajno nimajo znanja s področja arhitekture in urbanizma, zato pravni skrbni pregled ne more dati dokončnega odgovora na vprašanje, ali bo določen gradbeni projekt dovoljeno izvesti na določenem zemljišču. Pravni skrbni pregled bo na gradbenem in prostorskem področju vseboval predvsem analizo dovoljene rabe zemljišč in posledično odgovor na vprašanje, ali je načrtovani gradbeni projekt pravno skladen z obstoječimi prostorskimi načrti glede na predvideno rabo načrtovanih objektov. Pravni skrbni pregled zajema tudi ugotovitev, ali so obstoječi prostorski predpisi v postopku spreminjanja oziroma ali poteka postopek sprejemanja novih prostorskih predpisov. Medtem pa so konkretne omejitve in razvojni potencial nepremičnine, ki izhajajo iz gradbenega in prostorskega prava in imajo vpliv na dovoljenost izvedbe predvidenega projekta, predmet analize tehničnega skrbnega pregleda.
OZ člen 12, 299, 299/1, 387, 387/1, 642, 642/2. ZPP člen 212.
podjemna pogodba - dogovor o ceni - trditveno in dokazno breme - zavrnitev računa - cenik - običajno plačilo - običajna cena - določitev cene del po sodišču - popust - pričetek teka zamudnih obresti - praksa, vzpostavljena med strankama
Pojem običajne cene je pravni standard, kateremu mora sodišče ustrezno določiti vsebino glede na okoliščine posameznega primera. Drži, kar navaja tožena stranka v pritožbi, da iz sodne prakse izhaja, da mora tožeča stranka podati dovolj trditev, da sodišče lahko določi vsebino običajne cene. Primeri iz sodne prakse, na katere se sklicuje pritožba tožene stranke, se nanašajo zlasti na situacije, ko stranke (izvajalci) niso ponudile nobene konkretne podlage za presojo zahtevane cene kot običajne, oz. niso specificirale nobenih parametrov za določitev običajne cene (in so bili zato tudi njihovi zahtevki po višini bolj ali manj nepreizkusljivi). V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka natančno navedla, katere storitve oz. dela je opravila in se pri tem sklicevala na vtoževana računa, ki sta natančno specificirana po vrsti del, njihovi količini in ceni. Pojasnila je tudi, da so njene cene običajne in da je vse (torej tudi za predhodno izdane račune, ki jih je tožena stranka poravnala) zaračunavala v skladu s cenikom, ki ga je priložila kot dokaz (priloga spisa A11, 12). V takšnih dejanskih okoliščinah tožena stranka ni bila brez bremena, da konkretizirano ugovarja "nerazumni ceni", saj je vse cene lahko preverila in je nenazadnje morala imeti resen in razumen razlog za takšen ugovor.
Ker se je pri tožničinem partnerju spremenila vrsta periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upoštevati pa je treba nov periodični dohodek na način, kot to velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnik v tej zadevi vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse po nesporno vročenem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za ugovor. Tudi ne pove kdaj naj bi ga vložil in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
Ob številnih izkazanih obremenilnih objektivnih in subjektivnih okoliščinah obtoženkine ponovitvene nevarnosti, ki pritožbeno niso problematizirane, se kot neproduktivno izkaže pritožnikovo relativiziranje teže kaznivega dejanja, višine premoženjske škode in njene predkaznovanosti, zlasti ob tem, ko se obtoženki očita, da naj bi v sostorilstvu izvršila več hujših kaznivih dejanj zoper premoženje, pri čemer iz načina izvršitve kaznivih dejanj izhaja, da sta slednja želela odtujiti luksuzne predmete v čim višji vrednosti.