ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 117/4, 212. SPZ člen 8, 15, 16, 17.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav - dopolnitev trditvene podlage
Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 3. 2022 pravdni stranki pozvalo, da dopolnita svoje navedbe in dokazne predloge glede škode kot predpostavke odškodninske odgovornosti, zlasti glede vprašanj (ne)obstoja aktivne legitimacije tožeče stranke in višine škode, tožeča stranka pa se na poziv sodišča ni odzvala, se tožeča stranka ne more sklicevati na okoliščino, da ni mogla pričakovati, da bo sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji prav na pomanjkanju aktivne legitimacije tožeče stranke in neustrezno zatrjevani ter v posledici tega neizkazani škodi. Upoštevaje v točki 21. obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb in v posledici tega tudi ni izkazala, da je/bi s poškodovanjem obravnavanega namakalnega sistema (t.j. črpališča in elektromotorjev, ki poganjajo črpališče) prišlo do posega v njene pravice oziroma njeno pravno sfero, kar pomeni, da za zahtevek na plačilo (morebitne) škode na namakalnem sistemu (črpališču in elektromotorjih) stvarna aktivna legitimacija tožeče stranke ni podana in je že zato treba zahtevek zavrniti. Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ni pojasnila, kakšno je bilo dejansko stanje namakalnega sistema pred in po škodnem dogodku, kar bi v skladu z načelom popolne odškodnine morala storiti. Če je določena stvar samo poškodovana ne pa uničena, mora po pravilni razlagi izpodbijane odločbe tožeča stranka pojasniti, kakšne aktivnosti so potrebne za njeno sanacijo oziroma, kolikšni so stroški popravil, pri čemer mora aktivnosti v tej smeri tudi količinsko opisati. Še toliko bolj to velja, če nasprotna stranka na opisane pomanjkljivosti posebej opozori, kar velja za obravnavano zadevo. V tem kontekstu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in zaključilo (točka 32 obrazložitve), da sodišče zaradi pomanjkljive procesne aktivnosti tožeče stranke ni moglo ugotoviti nastanka in višine škode oziroma ni moglo preveriti utemeljenosti v spis predloženih računov. V tem kontekstu v točki 33 obrazložitve (v povezavi z ugovori tožene stranke) pravilno ugotavlja, da so na predloženih računih, ki jih citira, določena ista dela obračunana dvakrat, pri čemer tožeča stranka tudi tem ugovorom tožene stranke ni nasprotovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00066297
ZZ člen 38, 39, 39/2. ZUP člen 235. URS člen 25.
direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - zavrženje tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - vročitev sklepa - soglasje vlade
Kljub temu, da je sklep o razrešitvi, ki ga sprejme svet zavoda, veljaven le, če k njemu da soglasje vlada, določb ZZ v povezavi z določbami statuta toženke ni mogoče razlagati drugače, kot je to storilo sodišče prve stopnje - da rok za vložitev tožbe šteje od dne vročitve sklepa sveta zavoda o razrešitvi, in ne od dne vročitve soglasja vlade tožniku. Podaja soglasja vlade k sklepu o razrešitvi je stvar razmerja med toženo stranko in Vlado RS kot zakonito zastopnico ustanoviteljice Republike Slovenije, tako da njegova vročitev razrešenemu direktorju nima pravnih posledic. Ne gre za drugostopenjski (upravni) akt, ki bi lahko vsebinsko posegal v sklep o razrešitvi in bi ga bilo treba v sodnem postopku presojati po vsebini.
Hoja po makadamski gorski poti, čeprav gre za blag klanec navzdol (tožnik je v izpovedi ocenil, da je šlo za 10-odstotni naklon klanca) in čeprav oseba pri tem hodi s pospešenim korakom, na poti pa se nahaja kamenje, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
V obravnavanem primeru se presoja le, ali nevarno dejavnost predstavlja konkretna aktivnost, pri kateri je prišlo do poškodbe tožnika - tj. pospešena hoja po makadamski gorski poti po blagem klancu navzdol - in ne tekmovanje kot celota. Ker je tožnik policist, od katerega se za dosego visokega nivoja psihofizične pripravljenosti in vzdržljivosti pričakuje urjenje tudi v zahtevnejših pogojih, dejstvo, da se je tistega dne predhodno že udeležil drugih športnih disciplin in bil predhodno že več ur telesno aktiven, ne predstavlja podlage za zaključek, da je aktivnost, pri kateri je padel, prešla v sfero nevarne dejavnosti.
stranska intervencija - pravna korist - predlog za dopustitev stranske intervencije
Intervencija je dopustna le, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga stranka, ki se ji v pravdi pridruži. Ekonomski interes ne zadošča.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 18, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - COVID-19 - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe
Čeprav zmanjšanje števila naročil praviloma povzroči upad prihodkov, toženka ni utemeljevala odpovedi z zmanjšanjem prihodkov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka v sodnem postopku ni pojasnila, na kakšen način iz računov izhaja upad naročil (v katerem segmentu, v kakšnem obdobju, ipd.). Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga in da je bil dejanski razlog osebne narave, vezan na porušen odnos zakoncev in delitev skupnega premoženja.
Ob upoštevanju trajanja zaposlitve pri delodajalcu (eno leto in pet mesecev), nepriznanih pravic iz delovnega razmerja do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, dobrih zaposlitvenih možnosti ter dejstva, da je do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi privedel razlog osebne narave in ne razlog, ki je naveden v odpovedi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo v višini dveh plač.
plačilo razlike v plači - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tako imenovano plačilo po dejanskem delu, ki temelji na 44. členu ZDR-1, se prisodi v primerih, ko delavec, zaposlen na nižje vrednotenem delovnem mestu, v celoti ali deloma opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta, pri čemer gre za plačilo razlike v plači, ne pa za plačilo "dvojne" plače.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nasilno obnašanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - omejitev svobode
Da se nasprotni udeleženec dejanj spominja in jih obžaluje, v izkazanih okoliščinah primera na pravilnost presoje ne vpliva. Dejstvo je, da je bil do drugih agresiven že večkrat. Zakaj je prišlo do tako močnega stresa, da je odreagiral agresivno (bolezen mame in očeta, razhod z dekletom, ipd.), ne jemlje pomena dejstvu, da odreagira tako, da ogroža druge.
Točna diagnoza niti ni bistvena za presojo. Odločilno je, da ima po ugotovitvah izvedenca nasprotni udeleženec zaradi neke duševne motnje, hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
ZGD-1 člen 50, 50/2, 256, 505. ZPP člen 17, 17/1, 18, 274, 274/1.
smrt poslovodje - imenovanje poslovodje v d.o.o. - pogoji za imenovanje poslovodje - pravna praznina - nujnost primera - pravni interes - sodna pristojnost - sodno imenovanje direktorja
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - novela ZGD-1I (Ur. l. RS, št. 55/2015, z veljavnostjo od 8. 8. 2015) je bil v 50. členu dodan nov drugi odstavek, iz katerega med drugim izhaja, da v primeru, če d.o.o. nima poslovodje zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, poslovodjo na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, funkcija sodno imenovanega poslovodje pa preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Kot izhaja iz pravne teorije, je bila do te spremembe ZGD-1 v organih delniške družbe že predvidena možnost, da sodišče v nujnih primerih imenuje organa vodenja ali nadzora (uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora). Ker je med zakonskimi določbami, ki urejajo d.o.o. podobna določba manjkala, je VSRS zavrnilo možnost sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje pri tej obliki družbe (sklep III Ips 14/2005 z dne 11. 10. 2005). Ni namreč našlo razlogov za analogno uporabo pravil delniškega prava. Ker lahko tudi pri d.o.o. nastanejo nujni primeri v zvezi z imenovanimi poslovodji, je po stališču pravne teorije novela poskušala to pomanjkljivost odpraviti in možnost njihovega imenovanja razširiti tudi na zakonite zastopnike v d.o.o. (drugi odstavek 50. člena ZGD-1). Gre za t.i. "poslovodjo v sili".
Iz navedenega brez dvoma izhaja, da obstaja pravna podlaga za sodno (časovno omejeno) imenovanje poslovodje v d.o.o. in ne gre za pravno praznino, ali celo za hoteno izpustitev zakonodajalca, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje. Takšno imenovanje je možno ne le v primeru, ko družba zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo nima poslovodje, ampak tudi v drugih nujnih primerih. "Nujnost primera", na katerega se sklicuje predlagateljica oziroma pritožnica, je pravni standard, ki ga je treba ob predpostavki obstoja pravnega interesa za vložitev predloga, zapolniti v vsakem posameznem primeru.
izključitev družbenika iz d.o.o. - zamudna sodba - rok za vložitev odgovora na tožbo - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca
Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno razumevanje desetega odstavka 112. člena ZPP takšno, da ni nujno, da je vložnikova očitna pomota praktično povsem nezakrivljena (kot je bila v okoliščinah sklepov II Ips 315/2015 in II Ips 107/2021), temveč se ji lahko prilega tudi objektivna strokovna napaka, ki pa vendarle ni takšna, da se kdaj ne more primeriti tudi skrbnemu odvetniku.
Ob številnih izkazanih obremenilnih objektivnih in subjektivnih okoliščinah obtoženkine ponovitvene nevarnosti, ki pritožbeno niso problematizirane, se kot neproduktivno izkaže pritožnikovo relativiziranje teže kaznivega dejanja, višine premoženjske škode in njene predkaznovanosti, zlasti ob tem, ko se obtoženki očita, da naj bi v sostorilstvu izvršila več hujših kaznivih dejanj zoper premoženje, pri čemer iz načina izvršitve kaznivih dejanj izhaja, da sta slednja želela odtujiti luksuzne predmete v čim višji vrednosti.
URS člen 19, 19/2, 22, 45, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 46, 46/2, 47, 47/3, 53.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v ustavne pravice posameznika - test sorazmernosti - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje zdravja in premoženja - blodnjavost - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - postavitev drugega izvedenca - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi bodisi drugim, pa tudi, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo obstoj vseh treh pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr in dodatnega pogoja iz 53. člena ZDZdr.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj - odmera s posebnim sklepom
Sodišče torej odmeri krivdne stroške po 94. členu ZKP na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj tako tem procesnim udeležencem zagotavlja pravico do pritožbe. Obdolžencu in zasebnemu tožilcu pa se stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari. Kot pravilno opozarja pritožnik, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obdolžencu naložilo v plačilo stroške, ki so bili ob izdaji sklepa o ustavitvi kazenskega postopka znani, zato bi morali biti v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZKP obdolžencu naloženi v plačilo že tedaj. Sodišče prve stopnje odločitve, ko v sklepu o ustavitvi kazenskega postopka ni odločilo, da mora obdolženec plačati krivdno povzročene stroške, ne more sanirati s pozneje izdanim sklepom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065701
ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
denarni odškodninski zahtevek - medicinska napaka - zavrnitev tožbenega zahtevka - izvedensko mnenje kot dokaz - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - opustitev dolžnega ravnanja - začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
Tožniki so že pred vložitvijo tožbe pridobili mnenje strokovnjaka s področja ginekologije in porodničarstva. Takšno mnenje ne predstavlja dokaza, kot neutemeljeno navajajo tožniki, pač pa je pravilna navedba sodišča prve stopnje, da gre pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Sodišče prve stopnje je v postopku izvedlo dokaz z izvedencem v skladu z 243. členom ZPP.
Že pred postavitvijo izvedenca so tožniki navajali, da je treba v postopek pritegniti izvedenca iz tujine, glede na to, da je slovenski prostor majhen in se strokovnjaki medsebojno poznajo. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo, predlog za izločitev postavljenega izvedenca je zavrnilo s sklepom in utemeljeno navedlo, da razlog za izločitev izvedenca ne more biti dejstvo, da se izvedenci (zdravniki) med seboj poznajo, še posebej zdravniki iste stroke, ki se v okviru izobraževanja in izpopolnjevanja srečujejo na raznih konferencah.
Drugačna volja oporočiteljice v njeni oporoki (z dne 29. 12. 2010) ne more pomeniti neveljavnosti darilne pogodbe. Poleg tega je v oporoki razpolagala s premoženjem, ki ga več ni imela.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a, 131c, 133. OZ člen 197.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - verzijski zahtevek - povrnitev stroškov preživljanja - izdatki zaradi preživljanja otroka - potrebni izdatki - sorazmerni del plačila - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - sprememba izpodbijane sodbe
Tožnici so s preživljanjem otroka še pred vložitvijo tožbe nastajali stroški, ki jih (vsaj v delu) v tej pravdi tudi izkazuje.
Verzijski zahtevek po 133. členu ZZZDR je glede na splošno ureditev po 197. členu OZ specialne narave. Izhodišče obeh je enako: odprava prikrajšanja na eni in obogatitve na drugi strani, kar najprej zahteva ugotovitev, kakšni izdatki so tožnici s preživljanjem skupnega otroka dejansko nastali. Specialna narava verzije po ZZZDR pa se kaže v korektivu potrebnosti teh izdatkov. Obseg potrebnih izdatkov je odvisen od okoliščin, ki so odločilne za določitev preživnine v času, za katerega se uveljavlja zahtevek
Prvostopenjsko sodišče je v smislu 129. in 129.a člena ZZZDR presojalo potrebnost izdatkov, ki jih je izkazovala tožnica, tako ugotovljene stroške pa ob uporabi prostega preudarka po 216. členu ZPP primerjalo s splošno znanimi ter jih primerno ovrednotilo. Med potrebne stroške je upravičeno štelo strošek najema stanovanjske hiše in strošek interneta ter televizije. Prvi predstavlja strošek bivanja, drugi pa otroku zagotavlja (predvsem) razvedrilo. Stanovanjski oz. obratovalni stroški se delijo med vse stanovalce, tudi na otroka, enako velja tudi za razvedrilo, četudi je poleg otroka namenjeno še komu. Upoštevajoč posebnost konkretnega primera, ki se kaže v aktivnem športnem udejstvovanju otroka, med potrebne stroške spada tudi strošek otrokovega posebnega dodatnega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je pri razporeditvi bremena stroškov nezadostno upoštevalo nekatere okoliščine, zlasti na strani tožnice, četudi jih je sicer ugotovilo. Tožnica res prikazuje nizek formalni dohodek (1.000 EUR), a ne gre spregledati, da gre za samostojno odvetnico, zato so po trdni presoji drugostopenjskega sodišča njene pridobitne zmožnosti bistveno višje. Ob tem gre izpostaviti tudi njen življenjski slog, ki se kaže v relevantnem obdobju, npr. najem velike stanovanjske hiše (130 m2), z mesečno najemnino 800 EUR, poplačilo posojila v višini 13.650 EUR, kar oboje, ob zatrjevanih mesečnih stroških za preživljanje sina v znesku več kot 1.000 EUR, kaže, da razpolaga z večjim premoženjem, kot se formalno izkazuje v tej pravdi. Pritožnik se tako utemeljeno zavzema za razporeditev stroškov v drugačnem razmerju.
ZIZ člen 43, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 156, 156/1, 165, 165/2.
ustavitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - pravni interes za ugovor - stroški - naključje, ki se primeri stranki
Treba je razlikovati med ustavitvijo izvršbe in odločitvijo o koncu izvršilnega postopka. V primerih, ko sklep o izvršbi še ni pravnomočen in ko o morebitnih pravnih sredstvih stranke, torej o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, ni mogoče sprejeti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, ampak se lahko le ustavi izvršba, kar je tudi upnica predlagala. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele po tem, ko je sklep o izvršbi postal pravnomočen oziroma ko je odločeno o vseh pravnih sredstvih, torej ko so končane vse faze postopka (faza dovolitve izvršbe in faza oprave izvršbe). V konkretnem primeru je pravni interes dolžnika, da se odloči o njegovem ugovoru, podan, saj bi mu v primeru, da bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, torej, da bi se z odločitvijo njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.
izključitev družbenika - pritožba - dopolnitev pritožbe - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - izvajanje dokazov - zaslišanje - zavrnitev dokaznega predloga - nepotrebnost - prepoved povzročanja škode - prenos nepremičnin - grozeča insolventnost - kriterij za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe
Skladno nauku o časovnih mejah pravnomočnosti se pravnomočnost nanaša na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Gre za mejnik, ki ga mora upoštevati instančno sodišče v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
Dokazi so namenjeni izkazovanju pravno relevantnih dejstev in iz izpodbijane sodbe so razvidni trditvena podlaga toženke in pravno relevantna dejstva. Načelo povezanosti trditvene in dokazne podlage (glej 7. in 212. člen ZPP) pomeni, da lahko sodišče z izvajanjem dokazov ugotavlja le zatrjevane okoliščine konkretnega primera. Že na tem mestu pritožbeno sodišče izpostavlja, da je bila sama toženkina trditvena podlaga prešibka, da bi lahko upravičila ravnanje, ki je utemeljena podlaga za njeno izključitev iz družbe.
Toženka v tej pravdi ni pojasnila, kako je rešila družbo pred grozečim stečajem oziroma kako si v bodoče predstavlja izpolnjevanje bistvenega namena družbe, ki je v pridobivanju dobička. Poleg prenosa nepremičnin so bili preneseni delavci, zaloge, poslovni partnerji (naročniki in dobavitelji).
Očitek o onemogočanju dostopa do bančnih računov pri ... banki (in ... banki) ob zatrjevanju kavzalne povezave preprosto ni zadosten razlog za opravičevanje ravnanj toženke. Obenem slovenska sodna praksa dopušča izključitev enega družbenika, čeprav se hkrati izključuje drugi družbenik, in v takšnih pravdah izrecno zavrača upoštevanje ravnanj izključujočega družbenika.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 16, 17, 18. ZIZ člen 41, 41/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski izvršilni naslov - nespornost zahtevka
Kot evropski izvršilni naslov se lahko potrdi le taka odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem je dolžnik dobil zadostne informacije o zahtevku ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku. Da pa se lahko zahtevek iz sklepa o izvršbi šteje za nespornega v skladu z Uredbo, mora biti nedvoumno ugotovljeno, da je bil dolžnik pravočasno in pravilno seznanjen z zahtevkom, njegovim temeljem in s posledicami svoje pasivnosti, ter da je bila v zadostni meri spoštovana pravica do obrambe. Ker se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe, je za možnost konvalidacije po 18. členu Uredbe potrebno, da je dolžnik osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je kontradiktornost zagotovljena šele naknadno oziroma ker ima dolžnik možnost obrambe šele po izdaji sklepa o izvršbi.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obveščanje upravitelja - sprememba naslova prebivališča - namen postopka osebnega stečaja - namerna kršitev
Večina dolžnikov, pri katerih stečajne mase ni ali je neznatna, s svojo pasivnostjo (na primer nepošiljanje poročil, plačilnih list ipd.) ne ovira postopka in ne poplačila upnikov. Vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča vseeno niso kršitve, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust, saj bi bilo nasprotno stališče – če se posploši – nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki [...] jih [tudi navedeni skupini dolžnikov, ki so bili vendar sami predlagali začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti] nalaga zakon ali upravitelj, za[nje] brezpredmetne.
URS člen 15, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 15, 32, 71, 71/2, 71/2-2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 7, 212, 285.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - dom dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - načelo sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - trdiveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - smiselna uporaba - pravna kvalifikacija - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe
Položaj, ko gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dom, je predviden v 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ta določba se sicer gramatikalno nanaša le na dolžnika, vendar jo je treba smiselno uporabiti tudi za tretjega. Smiselna uporaba je utemeljena, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do položaja, da bi dolžnik odlog izvršbe lahko dosegel lažje kot tretji, čeprav le-ta upniku ničesar ne dolguje.
Upoštevaje pravno izhodišče, da 2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ lahko pride v pošev tudi za odlog izvršbe na predlog tretjega, višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je treba povzete konkretizirane in dokazno podprte navedbe tretjih presoditi tudi v luči navedene zakonske določbe, torej z vidika možnosti, da se izvršba odloži iz drugih posebno upravičenih razlogov.