ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 18, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - COVID-19 - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe
Čeprav zmanjšanje števila naročil praviloma povzroči upad prihodkov, toženka ni utemeljevala odpovedi z zmanjšanjem prihodkov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka v sodnem postopku ni pojasnila, na kakšen način iz računov izhaja upad naročil (v katerem segmentu, v kakšnem obdobju, ipd.). Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga in da je bil dejanski razlog osebne narave, vezan na porušen odnos zakoncev in delitev skupnega premoženja.
Ob upoštevanju trajanja zaposlitve pri delodajalcu (eno leto in pet mesecev), nepriznanih pravic iz delovnega razmerja do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, dobrih zaposlitvenih možnosti ter dejstva, da je do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi privedel razlog osebne narave in ne razlog, ki je naveden v odpovedi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo v višini dveh plač.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - protispisnost - zavarovalna pogodba - zavarovanje prevozniške odgovornosti - posebni pogoji zavarovanja - zavarovalna premija - znižanje zavarovalne premije
Sodišče prve stopnje je (pravilno) zaključilo, da je tožena stranka tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede znižanja premijske stopnje na podlagi škodnega rezultata in da tega ni zmogla. Za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu bi namreč morala na podlagi konkretnega izračuna pojasniti, kako bi bilo treba znižati premijsko stopnjo na podlagi škodnega rezultata glede na določbe Posebnih pogojev o določanju zavarovalne premije na podlagi škodnega rezultata (2. člen). Ker tožena stranka zgolj s trditvami o neupravičenih postavkah na škodni kartici navedenega ni pojasnila, te niso bile pomembne za odločitev, zato se sodišče prve stopnje o njih ni bilo dolžno izreči.
stranska intervencija - pravna korist - predlog za dopustitev stranske intervencije
Intervencija je dopustna le, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga stranka, ki se ji v pravdi pridruži. Ekonomski interes ne zadošča.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZVEtL-1 člen 43, 43/1.
zavrženje predloga za obnovo postopka - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega postopka - obnovitveni razlog - pravnomočno končan postopek - povezanost stavbe in zemljišča
Izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano po pravnomočnosti končnega sklepa (po 24. 1. 2017), ne more predstavljati obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, ker mora nov dokaz obstajati že v času glavnega postopka, le da stranka zanj ni vedela. Po presoji pritožbenega sodišča je v okoliščinah tega primera stališče sodišča prve stopnje pravilno.
Funkcionalna povezanost zemljišča s stavbo ni dejstvo, ampak gre za zaključek oziroma pravno oceno. Predlagatelji želijo s predlagano obnovo postopka doseči revizijo dokaznega postopka z izvedencem.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nasilno obnašanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - omejitev svobode
Da se nasprotni udeleženec dejanj spominja in jih obžaluje, v izkazanih okoliščinah primera na pravilnost presoje ne vpliva. Dejstvo je, da je bil do drugih agresiven že večkrat. Zakaj je prišlo do tako močnega stresa, da je odreagiral agresivno (bolezen mame in očeta, razhod z dekletom, ipd.), ne jemlje pomena dejstvu, da odreagira tako, da ogroža druge.
Točna diagnoza niti ni bistvena za presojo. Odločilno je, da ima po ugotovitvah izvedenca nasprotni udeleženec zaradi neke duševne motnje, hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 117/4, 212. SPZ člen 8, 15, 16, 17.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav - dopolnitev trditvene podlage
Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 3. 2022 pravdni stranki pozvalo, da dopolnita svoje navedbe in dokazne predloge glede škode kot predpostavke odškodninske odgovornosti, zlasti glede vprašanj (ne)obstoja aktivne legitimacije tožeče stranke in višine škode, tožeča stranka pa se na poziv sodišča ni odzvala, se tožeča stranka ne more sklicevati na okoliščino, da ni mogla pričakovati, da bo sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji prav na pomanjkanju aktivne legitimacije tožeče stranke in neustrezno zatrjevani ter v posledici tega neizkazani škodi. Upoštevaje v točki 21. obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb in v posledici tega tudi ni izkazala, da je/bi s poškodovanjem obravnavanega namakalnega sistema (t.j. črpališča in elektromotorjev, ki poganjajo črpališče) prišlo do posega v njene pravice oziroma njeno pravno sfero, kar pomeni, da za zahtevek na plačilo (morebitne) škode na namakalnem sistemu (črpališču in elektromotorjih) stvarna aktivna legitimacija tožeče stranke ni podana in je že zato treba zahtevek zavrniti. Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ni pojasnila, kakšno je bilo dejansko stanje namakalnega sistema pred in po škodnem dogodku, kar bi v skladu z načelom popolne odškodnine morala storiti. Če je določena stvar samo poškodovana ne pa uničena, mora po pravilni razlagi izpodbijane odločbe tožeča stranka pojasniti, kakšne aktivnosti so potrebne za njeno sanacijo oziroma, kolikšni so stroški popravil, pri čemer mora aktivnosti v tej smeri tudi količinsko opisati. Še toliko bolj to velja, če nasprotna stranka na opisane pomanjkljivosti posebej opozori, kar velja za obravnavano zadevo. V tem kontekstu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in zaključilo (točka 32 obrazložitve), da sodišče zaradi pomanjkljive procesne aktivnosti tožeče stranke ni moglo ugotoviti nastanka in višine škode oziroma ni moglo preveriti utemeljenosti v spis predloženih računov. V tem kontekstu v točki 33 obrazložitve (v povezavi z ugovori tožene stranke) pravilno ugotavlja, da so na predloženih računih, ki jih citira, določena ista dela obračunana dvakrat, pri čemer tožeča stranka tudi tem ugovorom tožene stranke ni nasprotovala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067015
OZ člen 352, 352/1, 352/2.
vmesna sodba - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da se je tožnik, glede na ugotovitve iz izvedenskega mnenja, šele na podlagi EMG z dne 25. 1. 2019 in dopisom nevrologa z dne 31. 1. 2019 seznanil s celotnim obsegom poškodb, ki jih je ob nezgodi utrpel, tudi z okvaro perifernega živčevja v spodnjem levem udu, ki je v neposredni vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom oziroma iz njega izvira. Zdravljenje kronične posttravmatske bolečine je bilo po ugotovitvah izvedencev zaključeno šele s tem pregledom. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu ni zastaran.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066995
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 236, 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje grožnje - mladoletni oškodovanec - odločilna dejstva - resna grožnja - predlagalni delikt - umik predloga za pregon - posledice odsotnosti z naroka - dokazna ocena verodostojnosti prič - pravna dobrota oprostitve pričanja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - olajševalne in obteževalne okoliščine
Grožnja mora biti prikazana kot objektivno uresničljiva, saj v nasprotnem ni resna. Objektivna uresničljivost grožnje se presoja glede na to, kako jo je ml. oškodovancu prikazoval storilec, in ne glede na storilčevo dejansko (z)možnost njene uresničitve. Zato ni nujno, da je imel storilec resen namen uresničitve izražene grožnje. Bistveno je, da storilec ml. oškodovancu grožnjo prikazuje kot posledico, ki je odvisna od njegove volje ter s tem ustvarja objektiven vtis njene resnosti in uresničljivosti. Pri tem tudi ni nujno, da je ml. oškodovanec o uresničljivosti grožnje prepričan ali gotov, temveč zadostuje, da zaradi grožnje objektivno lahko nastane vtis, da bi storilec grožnjo lahko uresničil. Pritožbeno sodišče opozarja, da pa ml. oškodovanec ni dolžan preverjati objektivnih možnosti uresničitve resne grožnje, saj v tem primeru kazenskopravna dobrina osebne varnosti ne bi bila učinkovito varovana.
izključitev družbenika - pritožba - dopolnitev pritožbe - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - izvajanje dokazov - zaslišanje - zavrnitev dokaznega predloga - nepotrebnost - prepoved povzročanja škode - prenos nepremičnin - grozeča insolventnost - kriterij za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe
Skladno nauku o časovnih mejah pravnomočnosti se pravnomočnost nanaša na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Gre za mejnik, ki ga mora upoštevati instančno sodišče v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
Dokazi so namenjeni izkazovanju pravno relevantnih dejstev in iz izpodbijane sodbe so razvidni trditvena podlaga toženke in pravno relevantna dejstva. Načelo povezanosti trditvene in dokazne podlage (glej 7. in 212. člen ZPP) pomeni, da lahko sodišče z izvajanjem dokazov ugotavlja le zatrjevane okoliščine konkretnega primera. Že na tem mestu pritožbeno sodišče izpostavlja, da je bila sama toženkina trditvena podlaga prešibka, da bi lahko upravičila ravnanje, ki je utemeljena podlaga za njeno izključitev iz družbe.
Toženka v tej pravdi ni pojasnila, kako je rešila družbo pred grozečim stečajem oziroma kako si v bodoče predstavlja izpolnjevanje bistvenega namena družbe, ki je v pridobivanju dobička. Poleg prenosa nepremičnin so bili preneseni delavci, zaloge, poslovni partnerji (naročniki in dobavitelji).
Očitek o onemogočanju dostopa do bančnih računov pri ... banki (in ... banki) ob zatrjevanju kavzalne povezave preprosto ni zadosten razlog za opravičevanje ravnanj toženke. Obenem slovenska sodna praksa dopušča izključitev enega družbenika, čeprav se hkrati izključuje drugi družbenik, in v takšnih pravdah izrecno zavrača upoštevanje ravnanj izključujočega družbenika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065701
ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
denarni odškodninski zahtevek - medicinska napaka - zavrnitev tožbenega zahtevka - izvedensko mnenje kot dokaz - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - opustitev dolžnega ravnanja - začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
Tožniki so že pred vložitvijo tožbe pridobili mnenje strokovnjaka s področja ginekologije in porodničarstva. Takšno mnenje ne predstavlja dokaza, kot neutemeljeno navajajo tožniki, pač pa je pravilna navedba sodišča prve stopnje, da gre pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Sodišče prve stopnje je v postopku izvedlo dokaz z izvedencem v skladu z 243. členom ZPP.
Že pred postavitvijo izvedenca so tožniki navajali, da je treba v postopek pritegniti izvedenca iz tujine, glede na to, da je slovenski prostor majhen in se strokovnjaki medsebojno poznajo. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo, predlog za izločitev postavljenega izvedenca je zavrnilo s sklepom in utemeljeno navedlo, da razlog za izločitev izvedenca ne more biti dejstvo, da se izvedenci (zdravniki) med seboj poznajo, še posebej zdravniki iste stroke, ki se v okviru izobraževanja in izpopolnjevanja srečujejo na raznih konferencah.
OZ člen 12, 299, 299/1, 387, 387/1, 642, 642/2. ZPP člen 212.
podjemna pogodba - dogovor o ceni - trditveno in dokazno breme - zavrnitev računa - cenik - običajno plačilo - običajna cena - določitev cene del po sodišču - popust - pričetek teka zamudnih obresti - praksa, vzpostavljena med strankama
Pojem običajne cene je pravni standard, kateremu mora sodišče ustrezno določiti vsebino glede na okoliščine posameznega primera. Drži, kar navaja tožena stranka v pritožbi, da iz sodne prakse izhaja, da mora tožeča stranka podati dovolj trditev, da sodišče lahko določi vsebino običajne cene. Primeri iz sodne prakse, na katere se sklicuje pritožba tožene stranke, se nanašajo zlasti na situacije, ko stranke (izvajalci) niso ponudile nobene konkretne podlage za presojo zahtevane cene kot običajne, oz. niso specificirale nobenih parametrov za določitev običajne cene (in so bili zato tudi njihovi zahtevki po višini bolj ali manj nepreizkusljivi). V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka natančno navedla, katere storitve oz. dela je opravila in se pri tem sklicevala na vtoževana računa, ki sta natančno specificirana po vrsti del, njihovi količini in ceni. Pojasnila je tudi, da so njene cene običajne in da je vse (torej tudi za predhodno izdane račune, ki jih je tožena stranka poravnala) zaračunavala v skladu s cenikom, ki ga je priložila kot dokaz (priloga spisa A11, 12). V takšnih dejanskih okoliščinah tožena stranka ni bila brez bremena, da konkretizirano ugovarja "nerazumni ceni", saj je vse cene lahko preverila in je nenazadnje morala imeti resen in razumen razlog za takšen ugovor.
Drugačna volja oporočiteljice v njeni oporoki (z dne 29. 12. 2010) ne more pomeniti neveljavnosti darilne pogodbe. Poleg tega je v oporoki razpolagala s premoženjem, ki ga več ni imela.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - skupno premoženje zakoncev - prijava izločitvene pravice - tožba zaradi uveljavitve prerekane ločitvene pravice - rok za vložitev tožbe - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - ocena tržne vrednosti nepremičnine - izklicna cena
Upnica sicer utemeljeno navaja, da izločitvene pravice z opustitvijo vložitve tožbe v roku enega meseca dni ni izgubila, vendar pa se je s tem izpostavila tveganju, da bo premoženje prodano.
Način prodaje z zvišanjem izhodiščne cene na javni dražbi bo omogočal višanje izklicne cene, v kolikor bodo obstajali za to zainteresirani dražitelji.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj - odmera s posebnim sklepom
Sodišče torej odmeri krivdne stroške po 94. členu ZKP na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj tako tem procesnim udeležencem zagotavlja pravico do pritožbe. Obdolžencu in zasebnemu tožilcu pa se stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari. Kot pravilno opozarja pritožnik, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obdolžencu naložilo v plačilo stroške, ki so bili ob izdaji sklepa o ustavitvi kazenskega postopka znani, zato bi morali biti v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZKP obdolžencu naloženi v plačilo že tedaj. Sodišče prve stopnje odločitve, ko v sklepu o ustavitvi kazenskega postopka ni odločilo, da mora obdolženec plačati krivdno povzročene stroške, ne more sanirati s pozneje izdanim sklepom.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a, 131c, 133. OZ člen 197.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - verzijski zahtevek - povrnitev stroškov preživljanja - izdatki zaradi preživljanja otroka - potrebni izdatki - sorazmerni del plačila - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - sprememba izpodbijane sodbe
Tožnici so s preživljanjem otroka še pred vložitvijo tožbe nastajali stroški, ki jih (vsaj v delu) v tej pravdi tudi izkazuje.
Verzijski zahtevek po 133. členu ZZZDR je glede na splošno ureditev po 197. členu OZ specialne narave. Izhodišče obeh je enako: odprava prikrajšanja na eni in obogatitve na drugi strani, kar najprej zahteva ugotovitev, kakšni izdatki so tožnici s preživljanjem skupnega otroka dejansko nastali. Specialna narava verzije po ZZZDR pa se kaže v korektivu potrebnosti teh izdatkov. Obseg potrebnih izdatkov je odvisen od okoliščin, ki so odločilne za določitev preživnine v času, za katerega se uveljavlja zahtevek
Prvostopenjsko sodišče je v smislu 129. in 129.a člena ZZZDR presojalo potrebnost izdatkov, ki jih je izkazovala tožnica, tako ugotovljene stroške pa ob uporabi prostega preudarka po 216. členu ZPP primerjalo s splošno znanimi ter jih primerno ovrednotilo. Med potrebne stroške je upravičeno štelo strošek najema stanovanjske hiše in strošek interneta ter televizije. Prvi predstavlja strošek bivanja, drugi pa otroku zagotavlja (predvsem) razvedrilo. Stanovanjski oz. obratovalni stroški se delijo med vse stanovalce, tudi na otroka, enako velja tudi za razvedrilo, četudi je poleg otroka namenjeno še komu. Upoštevajoč posebnost konkretnega primera, ki se kaže v aktivnem športnem udejstvovanju otroka, med potrebne stroške spada tudi strošek otrokovega posebnega dodatnega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je pri razporeditvi bremena stroškov nezadostno upoštevalo nekatere okoliščine, zlasti na strani tožnice, četudi jih je sicer ugotovilo. Tožnica res prikazuje nizek formalni dohodek (1.000 EUR), a ne gre spregledati, da gre za samostojno odvetnico, zato so po trdni presoji drugostopenjskega sodišča njene pridobitne zmožnosti bistveno višje. Ob tem gre izpostaviti tudi njen življenjski slog, ki se kaže v relevantnem obdobju, npr. najem velike stanovanjske hiše (130 m2), z mesečno najemnino 800 EUR, poplačilo posojila v višini 13.650 EUR, kar oboje, ob zatrjevanih mesečnih stroških za preživljanje sina v znesku več kot 1.000 EUR, kaže, da razpolaga z večjim premoženjem, kot se formalno izkazuje v tej pravdi. Pritožnik se tako utemeljeno zavzema za razporeditev stroškov v drugačnem razmerju.
S sklicevanjem na konkretno osebo, ki ji je prepustil avtomobil v uporabo (pri čemer je razpolagal s kopijo vozniškega dovoljenja te osebe), na delo v nočni izmeni (pri čemer se je skliceval na razpored urnika) in pojasnilom, da A. A. kljub večkratnemu iskanju ne more najti (kar se je potrdilo tudi pri poskusu sodišča, da ga zasliši) je pritožnik po mnenju pritožbenega sodišča storil vse, kar je lahko, da bi izkazal, da vozila v času storitve prekrška ni vozil.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
nagrada in stroški izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Toženec pravilno izpostavlja, da gre lahko za zelo zahtevna izvedenska mnenja skladno z določili Pravilnika takrat, kadar gre za dodaten poglobljen študij obsežne analize preiskave, posvetovanja z drugimi strokovnjaki, kar pa v tem sporu ni podano. Sodišče je tako nekritično sledilo oceni sodnega izvedenca.
DZ člen 151, 151/2, 151/4, 157, 157/1, 161, 162, 162/1.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - prepis otroka v drug športni klub - izvajanje starševske skrbi
Stiska otroka, posledica okoliščine, ki za otroka objektivno ni ogrožujoča, pravno ni relevantna in ne more biti predmet začasnega reguliranja življenja otroka s strani sodišča. Nasprotno rezoniranje bi privedlo do popolnoma absurdnih situacij oz. predlogov roditeljev, saj so (subjektivne) stiske otrok lahko pogojene s številnimi običajnimi okoliščinami vsakdanjega življenja. Vprašanje, ali bo otrok hokej igral v klubu A, B ali C, ni vprašanje, ki bi otroka objektivno ogrožalo.
Zgolj vprašanje, v katerem športnem klubu naj se otrok športno udejstvuje, v klubu A, B ali C, ni vprašanje, ki bi pomembno vplivalo na razvoj otroka, da bi o tem moralo, če med roditeljema ni soglasja, odločati sodišče.