ZPP člen 156, 163, 163/4, 163/7. ZIZ člen 15, 239.
stroški postopka - izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - umik predloga za izdajo začasne odredbe - zahteva upnika za povrnitev stroškov - odločitev o stroških - končna odločba - konec postopka zavarovanja - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Dolžnik je povrnitev stroškov za odgovor na predlog za začasno odredbo z dne 9. 9. 2021 in za vlogo z dne 14. 9. 2021 zahteval že pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja z dne 16. 9. 2021. Ker gre za končno odločbo v obravnavani zadevi, bi moralo sodišče prve stopnje hkrati odločiti tudi o do tedaj že priglašenih stroških postopka, vendar tega v sklepu o ustavitvi postopka z dne 16. 9. 2021 ni storilo. Glede na to je treba šteti, da sodišče ni odločilo o vseh delih zahtevka. Za tak primer ZPP stranki omogoča, da lahko predlaga izdajo dopolnilnega sklepa, pri čemer je omejena z rokom 15 dni od prejema sklepa. V konkretnem primeru dolžnik v navedenem zakonskem prekluzivnem roku izdaje dopolnilnega sklepa ni predlagal.
predlog za zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sodna taksa za predlog - sodna taksa za postopek na prvi stopnji
Tarifna številka 4013 ZST-1 predpisuje sodno takso za postopek zavarovanja v višini 10 % sodne takse za postopek na prvi stopnji. ZST-1 ne določa, kateri je tisti postopek, ki je v tarifni številki 4013 ZST-1 določen kot postopek na prvi stopnji. Je pa nadaljnji postopek na prvi stopnji nedvomno odvisen od sredstva zavarovanja. Obstoj izvršilnega naslova zoper dolžnika pomeni, da bi upnik sicer že lahko predlagal postopek prodaje dolžnikovih nepremičnin in sprožil izvršilni postopek, vendar se iz različnih razlogov zato ne odloči, želi pa zavarovanje bodočega poplačila v izvršilnem postopku z zastavno pravico na nepremičnini, ki je v lasti dolžnika. V primeru zavarovanja na podlagi izvršilnega naslova gre pri vknjižbi zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini v korist upnika le za eno posamezno izvršilno dejanje. V primerjavi s postopkom izvršbe, ki se sproži s predlogom za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, se pri izvršbi s prodajo nepremičnin opravijo štiri izvršilna dejanja: (1). zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi z vknjižbo zastavne pravice, (2). ugotovitev vrednosti nepremičnine, (3). prodaja nepremičnine in (4). poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. V postopku zavarovanja na podlagi izvršilnega naslova se tako z vknjižbo zastavne pravice opravi prvo izvršilno dejanje, zato je kot postopek na prvi stopnji potrebno šteti izvršilni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00065676
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/1, 23, 23/4, 29, 29/1. ZPP člen 72, 72/1, 72/3.
razpravljajoči sodnik - dodelitev zadeve novemu sodniku - sodba presenečenja za stranke - načelo odprtega sojenja - zakonska domneva - odločanje na podlagi verjetnosti - domneva o skupnih delih stavbe - neobvezen narok - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - postopek po ZVEtL - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravica do izjave
Ko je nova sodnica prevzela zadevo, ni obvestila strank o tem in jim tako ni dala možnosti, da bi v primeru, da bi bili podani razlogi za izločitev, predlagali njeno izločitev. Zato, ker niso vedeli, kdo je razpravljajoča sodnica, te možnosti niso imeli v roku, ki ga sicer določa drugi odstavek 72. člena ZPP. Nobeno vabilo, obvestilo ali kakšno drugo pisanje sodišča, kjer bi bila podpisana sodnica, ni bilo strankam vročeno pred izdajo odločbe. Tako so stranke šele iz odločbe lahko izvedele, kdo je razpravljajoča sodnica.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja s sodiščem prve stopnje, da je treba uporabiti pravila in odločati na podlagi pravil in domneve, ki jih določa ZVEtL-1. Pravilno je tudi, da je pridobitelj posameznega dela stavbe oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe in da pri tem upoštevamo tudi listino o pravnem poslu. Pravilno je tudi, da obstoji domneva o skupnih delih stavbe (člen 23) in da sodišče lahko odloči na podlagi verjetnosti, ko bi moralo stranke napotiti na pravdo in prekiniti glede rešitve predhodnega vprašanja nepravdni postopek. Vendar citirani členi ne pomenijo, da sodišče v situaciji, kot je v tej zadevi, lahko odloči na podlagi treh pogodb, ne da bi z izvedbo predlaganih dokazov dalo stranki možnost, da dokaže svojo trditev.
Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (2014) člen 26.
zahtevek na plačilo odškodnine - objektivna ali krivdna odgovornost - padec z višine - ni nevarna stvar - vzgojitelj predšolskih otrok - dolžni nadzor vzgojiteljice - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke - neizvedba dokaza - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ni mogoče govoriti niti o nevarni stvari niti o nevarni dejavnosti: letvenik sam po sebi namreč ne pomeni povečane nevarnosti, plezanje po njem pa ne nevarne dejavnosti. Kadar se namreč izvaja na običajen način, je mogoče z ustreznim nadzorom in osebnim varovanjem vzgojitelja, spoštovanjem navodil in namestitvijo ustreznih blazin preprečiti nastanek škode.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da za preostanek časa dnevnega programa Pravilnik za prvo starostno obdobje dopušča, da skrbi za otroke ena sama oseba (vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja) in da je povsem življenjsko, da je v določenih situacijah treba ločiti posameznega otroka od drugih otrok v skupini (npr. zaradi previjanja). Povsem ustrezno in v skladu s 26. členom Pravilnika (ter tudi življenjsko) je, da je bila vzgojiteljica z nekaterimi otroki v skupnem prostoru, pomočnica vzgojiteljice pa je šla s preostalimi v prostor za nego, da jih je previla. Ne glede na to pa pritožba utemeljeno opozarja na izvedenkino opozorilo na pomembnost ustreznega nadzora, ko dve leti in pol star otrok pleza po letveniku. Pomembno je, da je opozorila, da je vseeno do katere višine otrok pleza, a je bistveno, da je nekdo zraven in nadzoruje gibanje. Seveda je opozorila tudi, da otroka te starosti pri plezanju ni treba ves čas »držati za roko«, a vendarle je potreben konkretnemu otroku ustrezen nadzor.
kaznovanje odvetnika - denarno kaznovanje - načelo sorazmernosti - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih - odsotnost odločilnih razlogov
Zakon o pravdnem postopku sicer omogoča denarno kaznovanje osebe, ki žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata (sodnika) glede vzdrževanja reda (11., 109. in 304. člen ZPP). Vendar je pri odločitvi treba upoštevati načelo sorazmernosti in okoliščine konkretnega primera.
ZPP člen 286, 286/1, 286/3. OZ člen 179, 179/2, 185.
poškodba pri delu - trditvena podlaga tožbe - dopolnitev trditvene podlage - izvedensko mnenje - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov - uveljavljanje prekluzije v pritožbi - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožeča stranka nima potrebnega strokovnega znanja, da bi lahko sama, pred seznanitvijo z izvedenskim mnenjem, navedla pravno relevantna dejstva o opustitvi dolžnega ravnanja zavarovanca tožene stranke. Tožeča stranka je pri zavarovancu tožene stranke zaposlena kot pomožni delavec, kjer svoje delovne naloge opravlja skladno z navodili delodajalca in se zato od nje ne more pričakovati, da bi pred seznanitvijo z izvedenskim mnenjem navedla, da delodajalec ne izvaja vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
Obstoječi način zabijanja z macolo ne predstavlja preprečitve možnosti nastanka nezgode pri delu, zato bi moral zavarovanec tožene stranke prilagoditi delovni postopek in uporabiti druga delovna sredstva in tako odstraniti vzroke, zaradi katerih je prišlo do poškodovanja tožeče stranke.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - narava začasnosti - načelo sorazmernosti - nedotakljivosti človekovega življenja - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Ko je treba osebo namestiti v varovani oddelek SVZ, je zaradi njihove prezasedenosti ustavno vzdržna začasna rešitev, da oseba, ki je v psihiatrični bolnišnici, do zagotovitve ustreznejše rešitve ostane tam, čeprav akutnega zdravljenja več ne potrebuje. Pritožnica sicer upravičeno izpostavlja prakso ESČP, na katero se sklicuje v pritožbi, vendar pri tem pozablja, da gre v obravnavanem primeru zgolj za začasno rešitev, saj je sodišče odrejeni ukrep omejilo z datumom 2. 3. 2024. Nasprotna udeleženka tako ostaja v varstvu pri pritožnici le za omejeno časovno obdobje. Razlog je potreba po stalni oskrbi in varstvu, ki ju zanjo ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Dejstvo, da pritožničina dejavnost ni namenjena varstvu in oskrbi takšnih oseb, ne more pretehtati nad potrebami nasprotne udeleženke v konkretnem primeru. Na prvem mestu je namreč varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V pritožbi ponujena namestitev nasprotne udeleženke v zavodu za prestajanje kazni zapora je očitno neprimerna, ker bi nesorazmerno posegla v ustavne pravice nasprotne udeleženke.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za prenehanje skrbništva - poslovna sposobnost - izvedensko mnenje - pripombe k izvedenskemu mnenju - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - zahteva za mnenje drugega izvedenca - predložitev listine
Poslovna sposobnost je bila predlagatelju odvzeta pravnomočno, zato ni mogoče razpravljati o tem, ali je bilo predlagateljevo zdravstveno stanje ob odvzemu takšno, da je bil odvzem potreben ali ne.
Pavšalno nasprotovanje izvedeniškemu mnenju stranki ne daje pravice zahtevati, da se v postopek pritegne drugega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065768
SPZ člen 8, 48. OZ člen 190.
zahtevek za vračilo vlaganj v nepremičnino - verzijski zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - skupno premoženje bivših zakoncev - zakonska domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - pomanjkljivosti, zaradi katerih preizkus sodbe ni mogoč - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Institut povečanja vrednosti nepremičnine, ki je urejen v 48. členu SPZ, je povezan z načelom o povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), ki ima vse značilnosti pravnega pravila. Splošno pravno pravilo pove, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. To pomeni, da vsaka prirast pripade lastniku nepremičnine, medtem ko graditelj (prikrajšani) pridobi v razmerju do lastnika nepremičnine obogatitveni (verzijski) zahtevek, ki se presoja po splošnih pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ).
Višina vlaganj (denarnih sredstev in dela) po stališču sodne prakse ni nujno enaka povečani vrednosti nepremičnine, zato je lastnik nepremičnine lahko neupravičeno obogaten le za toliko, kolikor se je predmetni nepremičnini zaradi vlaganj graditelja povečala vrednost. Povečanje vrednosti nepremičnine ni nujno sorazmerno stroškom vlaganj v tujo nepremičnino. Vrednost dosežene koristi pri obogatenemu predstavlja le povečana vrednost nepremičnine. To pomeni, da se obogatitev kot merilo restitucijske obveznosti razlaga v pomenu rezultata, ki ga je določeno ravnanje prikrajšanega povzročilo v premoženju obogatenega.
Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni pojasnilo, zakaj šteje, da ni razlogov za odstop od zakonske domneve enakih deležev zakoncev na skupnem premoženju in da vsakemu od zakoncev pripada njegova polovica. Resda ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija, vendar pa tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da iz sodbe ni razvidno, kako je sodišče prve stopnje upoštevalo njen vložek posebnega premoženja, ki ga je vložila v gradnjo in ali je ta vrednostno primerljiv s pomočjo, ki so jo bivšemu možu nudili njegova družina in prijatelji.
ZGD-1 člen 50, 50/2, 256, 505. ZPP člen 17, 17/1, 18, 274, 274/1.
smrt poslovodje - imenovanje poslovodje v d.o.o. - pogoji za imenovanje poslovodje - pravna praznina - nujnost primera - pravni interes - sodna pristojnost - sodno imenovanje direktorja
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - novela ZGD-1I (Ur. l. RS, št. 55/2015, z veljavnostjo od 8. 8. 2015) je bil v 50. členu dodan nov drugi odstavek, iz katerega med drugim izhaja, da v primeru, če d.o.o. nima poslovodje zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, poslovodjo na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, funkcija sodno imenovanega poslovodje pa preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Kot izhaja iz pravne teorije, je bila do te spremembe ZGD-1 v organih delniške družbe že predvidena možnost, da sodišče v nujnih primerih imenuje organa vodenja ali nadzora (uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora). Ker je med zakonskimi določbami, ki urejajo d.o.o. podobna določba manjkala, je VSRS zavrnilo možnost sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje pri tej obliki družbe (sklep III Ips 14/2005 z dne 11. 10. 2005). Ni namreč našlo razlogov za analogno uporabo pravil delniškega prava. Ker lahko tudi pri d.o.o. nastanejo nujni primeri v zvezi z imenovanimi poslovodji, je po stališču pravne teorije novela poskušala to pomanjkljivost odpraviti in možnost njihovega imenovanja razširiti tudi na zakonite zastopnike v d.o.o. (drugi odstavek 50. člena ZGD-1). Gre za t.i. "poslovodjo v sili".
Iz navedenega brez dvoma izhaja, da obstaja pravna podlaga za sodno (časovno omejeno) imenovanje poslovodje v d.o.o. in ne gre za pravno praznino, ali celo za hoteno izpustitev zakonodajalca, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje. Takšno imenovanje je možno ne le v primeru, ko družba zaradi smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo nima poslovodje, ampak tudi v drugih nujnih primerih. "Nujnost primera", na katerega se sklicuje predlagateljica oziroma pritožnica, je pravni standard, ki ga je treba ob predpostavki obstoja pravnega interesa za vložitev predloga, zapolniti v vsakem posameznem primeru.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - objava oglasa
Podrobnejše prvostopenjske ugotovitve oziroma trditve toženca o tem, kako so bile porazdeljene tožničine naloge, po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja nedovoljenega širjenja odpovednega razloga, katerega bistvo je bilo v tem, da je toženec ukinil tožničino delovno mesto. Dokazni postopek je to potrdil, prav tako ukinitev tožničinega pododdelka, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je postalo delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno.
Za presojo poslovnega razloga je bistveno, da je toženec res izvedel reorganizacijo, ne pa, ali je bila ta glede na finančno stanje družbe smotrna in ali je bil z njo dosežen zastavljeni cilj (povečanje dobičkonosnosti in konkurenčnosti).
Hoja po makadamski gorski poti, čeprav gre za blag klanec navzdol (tožnik je v izpovedi ocenil, da je šlo za 10-odstotni naklon klanca) in čeprav oseba pri tem hodi s pospešenim korakom, na poti pa se nahaja kamenje, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
V obravnavanem primeru se presoja le, ali nevarno dejavnost predstavlja konkretna aktivnost, pri kateri je prišlo do poškodbe tožnika - tj. pospešena hoja po makadamski gorski poti po blagem klancu navzdol - in ne tekmovanje kot celota. Ker je tožnik policist, od katerega se za dosego visokega nivoja psihofizične pripravljenosti in vzdržljivosti pričakuje urjenje tudi v zahtevnejših pogojih, dejstvo, da se je tistega dne predhodno že udeležil drugih športnih disciplin in bil predhodno že več ur telesno aktiven, ne predstavlja podlage za zaključek, da je aktivnost, pri kateri je padel, prešla v sfero nevarne dejavnosti.
ZPP člen 116, 116/1. ZVO-1 člen 149. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2/1, 2/1-15.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - rok za dopolnitev tožbenih navedb - zamuda roka - predlog za podaljšanje roka - zahteva za izločitev sodnika - odškodnina za premoženjsko škodo - aktivna stvarna legitimacija - sodba presenečenja - oskrba s pitno vodo - pomanjkljivost upnikove trditvene podlage
Upoštevaje v točki 21 te obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve ter zaključke sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja v točki 32 obrazložitve izpodbijane odločbe, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb, iz katerih bi (ob podreditvi pod materialno pravo) bilo mogoče zaključiti, da je z domnevnim poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda za napajanje Občine Z. in vodovodnega priključka do bližnje farme F. ter bližnjih hiš, škoda nastala prav tožeči stranki, ne pa morebiti kateremu drugemu subjektu, oziroma ni podala trditev o dejstvih, iz katerih bi sledil zaključek, da je bilo s poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda in vodovodnega priključka poseženo prav v premoženjsko sfero tožeče stranke. Tožeča stranka po pravilni razlagi izpodbijane odločbe ni navedla ne dejstev ne pravnih podlag, ki jih sodišče ne pozna po uradni dolžnosti (npr. pravnih poslov), iz katerih bi sledilo, da je prav ona dolžna zagotavljati pitno vodo Občini Z. oziroma občanom Občine Z. in bližnji farmi F. ter bližnjim hišam, zaradi česar je oziroma bodo stroški popravila oziroma ponovne vzpostavitve vodovoda in priključka, ki predstavljajo navadno škodo, bremenili prav njo. Sodišče prve stopnje se v tem kontekstu pravilno sklicuje na načelo popolne odškodnine, v skladu s katerim se oškodovancu prisodi odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Za sklepčnost tožbe je torej bistveno, da tožeča stranka opiše dejansko stanje poškodovane oziroma uničene stvari ter njeno vrednost pred škodnim dogodkom in dejansko stanje poškodovane oziroma uničene stvari in njeno vrednost po škodnem dogodku ter ob zaključku glavne obravnave. V primeru, če je stvar samo poškodovana, mora zatrjevati tudi aktivnosti v smeri sanacije poškodb oziroma stroškov za njeno sanacijo, pri čemer jih mora količinsko opisati. Še toliko bolj to velja v primeru, ko nasprotna strank posebej izpostavi, da zaradi pomanjkljive trditvene podlage ne more pripraviti obrazloženega ugovora oziroma učinkovite obrambe. Šele, ko tožeča stranka takšne trditve poda, lahko sodišče pravno pomembna dejstva ugotavlja v dokaznem postopku (tudi z imenovanjem sodnega izvedenca). Tega tožeča stranka ni storila. Navedla je le, kolikšen naj bi bil okvirni strošek sanacije, kaj pa ta strošek zajema, kakšna dela in kolikšni naj bi bili stroški teh del, pa ni pojasnila, pa čeprav se je v vlogi z dne 29. 10. 2018 sklicevala na dejstvo, da je bil za celoten poseg vzpostavitve prejšnjega stanja izdelan popis del in materiala. V tem kontekstu je treba poudariti, da ne more biti izvedenec tisti, ki bo ugotavljal, katera dela so ali bodo potrebna za sanacijo, ampak mora to dolžnost v prvi vrsti, v okviru trtditvenega bremena, da sploh lahko oblikuje višino zahtevka, izpolniti stranka. Tožeča stranka je v tožbi navedla le, da so stroški sanacije vodovodnega omrežja na F. ocenjeni na 142.267,32 EUR, teh svojih navedb pa kasneje (niti z vlogo z dne 29. 10. 2018, na katero se sklicuje v pritožbi) ni ustrezno dopolnila, pa čeprav se je v tej vlogi, kot je že bilo omenjeno, sklicevala na izdelan popis del in materiala. Glede na navedeno ne drži pritožbena trditev, da je tožeča stranka v vlogi z dne 29. 10. 2018 natančno popisala škodo, ki ji je nastala zaradi poplavnega dogodka.
ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 102, 102/1, 103, 104. ZPIZ-2 člen 182, 182/2, 429, 429/3. ZZRZI člen 40. ZUP člen 224, 224/1. URS člen 50.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - dokončnost upravne odločbe
Med pravdnima strankama sporno vprašanje, ali bi toženka s postopkom oziroma podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi morala počakati do pravnomočne odločitve v socialnem sporu v zvezi z odločbo ZPIZ, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile priznane omejitve pri delu, je sodišče prve stopnje rešilo pravilno. Pravilno je štelo, da toženka tožnici ni preuranjeno odpovedala pogodbe o zaposlitvi in da ni bila dolžna čakati na pravnomočno odločitev v socialnem sporu.
plačilo razlike v plači - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tako imenovano plačilo po dejanskem delu, ki temelji na 44. členu ZDR-1, se prisodi v primerih, ko delavec, zaposlen na nižje vrednotenem delovnem mestu, v celoti ali deloma opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta, pri čemer gre za plačilo razlike v plači, ne pa za plačilo "dvojne" plače.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - stopnja zanesljivosti kot dokazni standard - povzročanje materialne škode - pomanjkljiva obrazložitev - manjkajoči razlogi - sklep se ne da preizkusiti
39. člen ZDZdr kot pogoj za prisilno hospitalizacijo zahteva, da si oseba povzroča hudo premoženjsko škodo. Vsakršna premoženjska škoda še ne zadošča. Huda premoženjska škoda je pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj meni, da je posodba zneska, ki je nekoliko višji od dveh mesečnih plač nasprotne udeleženke, huda premoženjska škoda.
Sodišče prve stopnje je zahtevku za plačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka (v celoti) najmanj preuranjeno ugodilo. Pri tem ni upoštevalo, da v pravico do tedenskega počitka posega samo konkretna naloga, ki jo je treba opraviti prav na ta dan po odredbi oziroma ukazu nadrejenega.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da iztek roka za izpolnitev pogojev ni nudil podlage za toženkin odstop od pogodbe. V pogodbah je bila dogovorjena pravica banke, da kadarkoli po nastanku in med trajanjem dogodka kršitve z obvestilom kreditojemalcu razglasi takojšnjo zapadlost (četrti odstavek X. točke). Družba je bila seznanjena s kršitvami, ki jih je ugotovila toženka. V obvestilu je bilo tudi navedeno, da kršitve predstavljajo odpovedni razlog.
URS člen 26, 26/1, 26/2. ZBH člen 35, 35/4, 77. ZBS člen 3. ZBS-1 člen 1.
odškodninska odgovornost državnih organov - škoda vlagatelja sredstev v hranilno kreditno službo - nadzor na poslovanjem hranilno kreditne službe - Banka Slovenije - jamčevanje države za hranilne vloge - obveznosti bank za devize na deviznih hranilnih vlogah - opustitev dolžnega nadzora - opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - zakonodajna iniciativa Banke Slovenije
Tožnik toženko Banko Slovenije krivi za izgubo premoženja – denarja, ki ga je vložil v HKS, nato pa je bil „transformiran“ v obveznice Zadruge in ni bil izplačan, kot je bilo dogovorjeno s prejemnikom. Toženka ni ustanoviteljica, lastnica ali kakorkoli drugače povezana z delovanjem HKS ali Zadruge in za rezultate njunega poslovanja ne odgovarja. Za uspeh z zahtevkom bi moral zato tožnik dokazati očitno napačno delovanje toženke pri izvajanju nadzora nad HKS in povezanimi subjekti ter izrekanju ukrepov.
Ni naloga BS, da nadzira lastniško strukturo hranilno-kreditnih družb in družb, s katerimi poslujejo, in tudi ne nadzorovanje njihovih poslovnih odločitev.
Skladno s 3. členom ZBS je sicer BS lahko vlagala pobude za izdajo zakonov in predlagala druge predpise s področja denarnega in deviznega sistema, ni pa zakonodajni organ, zato za škodo, ki je posledica slabe zakonodaje, ne odgovarja. Tožnik ni navedel, sprejem kakšnega zakona ali drugega predpisa naj bi toženka predlagala in kako bi s tem preprečila, da je izgubil precejšen del sredstev, ki jih je vložil v HKS in nato depozite zamenjal za obveznice Zadruge. Nekonkretiziran očitek glede opustitve zakonodajne pobude za odškodninsko odgovornost toženke ne zadostuje.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZVEtL-1 člen 43, 43/1.
zavrženje predloga za obnovo postopka - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega postopka - obnovitveni razlog - pravnomočno končan postopek - povezanost stavbe in zemljišča
Izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano po pravnomočnosti končnega sklepa (po 24. 1. 2017), ne more predstavljati obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, ker mora nov dokaz obstajati že v času glavnega postopka, le da stranka zanj ni vedela. Po presoji pritožbenega sodišča je v okoliščinah tega primera stališče sodišča prve stopnje pravilno.
Funkcionalna povezanost zemljišča s stavbo ni dejstvo, ampak gre za zaključek oziroma pravno oceno. Predlagatelji želijo s predlagano obnovo postopka doseči revizijo dokaznega postopka z izvedencem.